Belebei

Belebei
Белебей (ven.)
Бәләбәй (bašk.)
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2021)	59,195 ristitud
Pind	34,26 km²
Pämez'	Salim Gubajev; (semendku 2018—)
Telefonkod	+7−34 786-xx-xxx
Avtokod	02, 102
Aigvö	UTC+5 (MSK+2)

Belebei (ven.: Белебе́й, bašk. i tot.: Бәләбәй, čuv.: Пелепей) om Venäman lidn da lidnankund Baškortostanan Tazovaldkundan päivlaskmas. Se om Belebein rajonan administrativine keskuz.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud čuvašalaižil sirdmižen jäl'ghe, mainitase ezmäižen kerdan vl 1757 kuti Belebejevo-külä. Nimitihe kümnekilometrižen Belebeik-jogen mödhe (ven.: Белебейка, Ik-jogen da Kaman bassein). Vspäi 1781 om olmas lidnan statusanke.

Belebein ižandusen päsarakod oma paloiden tehmine avtoiden täht (kaks' tegint), sauvondmaterialiden sarak (savič), sömtegimišt (maidkombinat, etilspirtan pästand).

Geografijan andmused

Lidn seižub Suviuralan Bugul'man da Belebein ülüdel, 300 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Matkad Ufahasai om 138 km pohjoižpäivnouzmha orhal, 195 km avtotedme. Lahembaine järed lidn om Oktäbr'skii 78 km avtotedme lodeheze.

Klimat om ven kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +4,1 C°, heinkun +20,9 C°, vilukul i uhokul oleleb −11,4 da −11,2 C° keskmäral.

Tobmuz

Belebei om lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks.

Lidnan nevondkundan ezimez' om Rišat Nizajev vn 2016 tal'vkuspäi.

Eläjad

Vl 1959 lidnan eläjiden lugu oli 26 172 ristitud. Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 60 188 ristitud, rajonan koume ristitud videspäi, vn 2021 — 59 195 ristitud. Kaik 59 123 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 61 200 eläjad vl 2005.

Rahvahad (enamba 1 % vl 2010, ozutadud rahvahudenke): venälaižed — 47,0 %, totarlaižed — 23,1 %, čuvašalaižed — 12,5 %, baškiralaižed — 12,5 %, ukrainalaižed — 1,7 %, mordvinalaižed — 1,0 %, toižed rahvahad — 2,2 %.

Mamankelen modhe (2010): venän kel' — 61,2 %, totaran kel' — 19,8 %, čuvašan kel' — 8,6 %, baškiran kel' — 8,3 %.

Religijan mödhe eläjad oma ortodoksižed hristanuskojad i islamanuskojad-sunnitad. Islaman pämečet' i istorine mečet' oma avaitud lidnas. Ortodoksižen hristanuskondan nell' pühäpertid^[1] oma kaičenus i saudud lidnas: Mikulai-čudonsädajan päjumalanpert' (om letud vll 1890−1897), Mikoi-arhangelan jumalanpert' i kaks' časounäd.

Kaik kümne keskškolad ratas lidnas. Specialižen kesk- da alaopendusen aluzkundad: Belebein mehanizacijan da elektrifikacijan kolledž^[2], medicinine i gumanitariž-tehnine kolledžad, pedagogine škol. Samaran valdkundaližen tehnižen universitetan filial andab üläopendust.

Transport

Avtobusad (nell' maršrutad) da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas.

«Samar — Uf»-raudtejono läbitab lidnad vspäi 1914, 1990-nziš vozišpäi Belebei-stancii om olmas jügustancijaks vaiše.

Galerei

Poliklinik nomer 1, se-žo Belebein rajonan keskuzline läžundkodi (2008)
Mikulai-čudonsädajan päjumalanpert', vn 2012 nägu
Belebein «Avtonormal'»-tegim (BelZAN) vl 2007
Belebein gumanitariž-tehnine kolledž (2020)
Kul'turan i tehnikan keskuz vl 2007

Homaičendad

Irdkosketused

Lidnankundan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (belebey-gp.ru). (ven.)

Belebei Vikiaitas

	Baškortostanan Tazovaldkundan lidnad
	Agidel' \| Baimak \| Belebei \| Beloreck \| Birsk \| Blagoveščensk \| Davlekanovo \| Dürtüli \| Išimbai \| Janaul \| Kumertau \| Meleuz \| Mežgor'je \| Neftekamsk \| Oktäbr'skii \| Salavat \| Sibai \| Sterlitamak \| Tuimazi \| Učali \| Uf

[1] Belebein pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[2] Belebein mehanizacijan da elektrifikacijan kolledžan sait (belkome.ru). (ven.)

[1]

[2]