Belebei

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Belebei
Белебей (ven.)
Бәләбәй (bašk.)
 Lidnanznam
Coat of Arms of Belebei (Bashkortostan).png
 Flag
Flag of Belebey.svg
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020) 59,229 ristitud
Pind 34,26 km²
Belebei Белебей (ven.) Бәләбәй (bašk.)
Pämez' Salim Gubajev
(semendku 2018—)
Telefonkod +7−34 786-xx-xxx
Avtokod 02, 102
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Belebei (ven.: Белебе́й, bašk. i tot.: Бәләбәй, čuv.: Пелепей) om Venäman lidn da lidnankund Baškortostanan Tazovaldkundan päivlaskmas. Se om Belebein rajonan administrativine keskuz.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud čuvašalaižil sirdmižen jäl'ghe, mainitase ezmäižen kerdan vl 1757 kuti Belebejevo-külä. Nimitihe 10-kilometrižen Belebeik-jogen mödhe (ven.: Белебейка, Ik-jogen da Kaman bassein). Vspäi 1781 om olmas lidnan statusanke.

Belebein ižandusen päsarakod oma paloiden tehmine avtoiden täht (kaks' tegint), sauvondmaterialiden sarak (savič), sömtegimišt (maidkombinat, etilspirtan pästand).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn seižub Suviuralan Bugul'man da Belebein ülüdel, 300 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Ufahasai om 138 km pohjoižpäivnouzmha orhal, 195 km avtotedme. Lahembaine järed lidn om Oktäbr'skii 78 km avtotedme lodeheze.

Klimat om ven kontinentaline. Heinkun lämuz +20,9 C°, vilukul i uhokul oleleb −11,4 da −11,2 C° keskmäral. Voden keskmäine lämuz om +4,1 C°.

Belebei om lidnankundan üks'jäine eländpunkt. Lidnankundan nevondkundan ezimez' om Rišat Nizajev vn 2016 tal'vkuspäi.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1959 lidnan eläjiden lugu oli 26 172 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 61 200 eläjad vl 2005. Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 60 188 ristitud. Rajonan koume ristitud videspäi elädas lidnas.

Rahvahad (2010, enamba 1%): venälaižed — 47,0%, totarlaižed — 23,1%, čuvašalaižed — 12,5%, baškiralaižed — 12,5%, ukrainalaižed — 1,7%, mordvinalaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 2,2%.

Religijan mödhe eläjad oma ortodoksižed hristanuskojad i islamanuskojad-sunnitad.

Islaman pämečet' i istorine mečet' oma avaitud lidnas. Ortodoksižen hristanuskondan nell' pühäpertid[1] oma olmas lidnas: Mikulai-čudonsädajan päjumalanpert' (om letud vll 1890−1897), Mikoi-arhangelan jumalanpert' i kaks' časounäd.

Kaik kümne keskškolad ratas lidnas. Specialižen kesk- da alaopendusen aluzkundad: Belebein mehanizacijan da elektrifikacijan kolledž[2], medicinine i gumanitariž-tehnine kolledžad, pedagogine škol. Samaran valdkundaližen tehnižen universitetan filial andab üläopendust.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad (nell' maršrutad) da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas.

«SamarUf»-raudtejono läbitab lidnad vspäi 1914, 1990-nziš vozišpäi Belebei-stancii om olmas vaiše jügustancijaks.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Belebein pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Belebein mehanizacijan da elektrifikacijan kolledžan sait (belkome.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Baškortostanan Tazovaldkundan lidnad
Agidel' | Baimak | Belebei | Beloreck | Birsk | Blagoveščensk | Davlekanovo | Dürtüli | Išimbai | Janaul | Kumertau | Meleuz | Mežgor'je | Neftekamsk | Oktäbr'skii | Salavat | Sibai | Sterlitamak | Tuimazi | Učali | Uf