Belebei
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2020) | 59,229 ristitud |
Pind | 34,26 km² |
Pämez' | Salim Gubajev (semendku 2018—) |
Telefonkod | +7−34 786-xx-xxx |
Avtokod | 02, 102 |
Aigvö | UTC+5 (MSK+2) |
Belebei (ven.: Белебе́й, bašk. i tot.: Бәләбәй, čuv.: Пелепей) om Venäman lidn da lidnankund Baškortostanan Tazovaldkundan päivlaskmas. Se om Belebein rajonan administrativine keskuz.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunktan aluz om pandud čuvašalaižil sirdmižen jäl'ghe, mainitase ezmäižen kerdan vl 1757 kuti Belebejevo-külä. Nimitihe 10-kilometrižen Belebeik-jogen mödhe (ven.: Белебейка, Ik-jogen da Kaman bassein). Vspäi 1781 om olmas lidnan statusanke.
Belebein ižandusen päsarakod oma paloiden tehmine avtoiden täht (kaks' tegint), sauvondmaterialiden sarak (savič), sömtegimišt (maidkombinat, etilspirtan pästand).
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn seižub Suviuralan Bugul'man da Belebein ülüdel, 300 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Ufahasai om 138 km pohjoižpäivnouzmha orhal, 195 km avtotedme. Lahembaine järed lidn om Oktäbr'skii 78 km avtotedme lodeheze.
Klimat om ven kontinentaline. Heinkun lämuz +20,9 C°, vilukul i uhokul oleleb −11,4 da −11,2 C° keskmäral. Voden keskmäine lämuz om +4,1 C°.
Belebei om lidnankundan üks'jäine eländpunkt. Lidnankundan nevondkundan ezimez' om Rišat Nizajev vn 2016 tal'vkuspäi.
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vl 1959 lidnan eläjiden lugu oli 26 172 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 61 200 eläjad vl 2005. Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 60 188 ristitud. Rajonan koume ristitud videspäi elädas lidnas.
Rahvahad (2010, enamba 1%): venälaižed — 47,0%, totarlaižed — 23,1%, čuvašalaižed — 12,5%, baškiralaižed — 12,5%, ukrainalaižed — 1,7%, mordvinalaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 2,2%.
Religijan mödhe eläjad oma ortodoksižed hristanuskojad i islamanuskojad-sunnitad.
Islaman pämečet' i istorine mečet' oma avaitud lidnas. Ortodoksižen hristanuskondan nell' pühäpertid[1] oma olmas lidnas: Mikulai-čudonsädajan päjumalanpert' (om letud vll 1890−1897), Mikoi-arhangelan jumalanpert' i kaks' časounäd.
Kaik kümne keskškolad ratas lidnas. Specialižen kesk- da alaopendusen aluzkundad: Belebein mehanizacijan da elektrifikacijan kolledž[2], medicinine i gumanitariž-tehnine kolledžad, pedagogine škol. Samaran valdkundaližen tehnižen universitetan filial andab üläopendust.
Transport
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Avtobusad (nell' maršrutad) da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas.
«Samar — Uf»-raudtejono läbitab lidnad vspäi 1914, 1990-nziš vozišpäi Belebei-stancii om olmas vaiše jügustancijaks.
Galerei
[vajehta | vajehtada lähtetekst]-
Poliklinik nomer 1, se-žo Belebein rajonan keskuzline läžundkodi (2008)
-
Mikulai-čudonsädajan päjumalanpert', vn 2012 nägu
-
Belebein «Avtonormal'»-tegim (BelZAN) vl 2007
-
Belebein gumanitariž-tehnine kolledž (2020)
-
Kul'turan i tehnikan keskuz vl 2007
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Belebein pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
- ↑ Belebein mehanizacijan da elektrifikacijan kolledžan sait (belkome.ru). (ven.)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Belebei Vikiaitas |
Baškortostanan Tazovaldkundan lidnad | ||
Agidel' | Baimak | Belebei | Beloreck | Birsk | Blagoveščensk | Davlekanovo | Dürtüli | Išimbai | Janaul | Kumertau | Meleuz | Mežgor'je | Neftekamsk | Oktäbr'skii | Salavat | Sibai | Sterlitamak | Tuimazi | Učali | Uf | ||