Salavat

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Salavat
Салават (ven.)
Салауат (bašk.)
 Lidnanznam
Coat of Arms of Salavat.png
 Flag
Flag of Salavat (Bashkortostan).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2017) 153 181 ristitud
Pind 106,23 km²
Salavat Салават (ven.) Салауат (bašk.)
Pämez' Larisa Davidova (2 012—)
Telefonkod +7-3 476-xxx-xxx
Avtokod 02, 102
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Salavat (ven. i tot.: Салават, bašk.: Салауат) om Venäman lidn da lidnümbrik Baškortostanan Tazovaldkundan keskuzpalan suvipäivlaskmas.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vn 1948 30. päiväl kezakud kuti Novostroi-žilo sauvomha kivivoihimišt kombinatad ümbriradamha sijališt kivivoid i geptilan pästandan täht. Kaks'kümne viž tuhad türmatud da ottud plenha mehid sauvoiba sidä. Vl 1949 udesnimitihe žilod Salavat-radnikžiloks baškiralaižiden Salavat Julajev-vägimehen nimen mödhe, oli alištunu Išimbai-lidnan Nevondkundale. Vspäi 1954 om lidnaks tazovaldkundan alištusenke.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Vaugedjogen (bašk.: Ағиҙел) hural randal, 150 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl, kaikiš suremb korktuz om 175 metrad. Matkad Ufahasai om 155 km pohjoižhe avtotedme. Salavat mülüb Suvibaškortostanan aglomeracijha (565 tuh. rist. vl 2016). Lähembaižed lidnad (avtotedme) oma Meleuz 47 km suvhe, Sterlitamak 30 km pohjoižhe i Išimbai 2 km pohjoižpäivnouzmha.

Salavat om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt. Röunatab Išimbain, Meleuzan i Sterlitamakan rajonidenke.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 156 095 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli vozil 1995—2006, 157..158 tuhad eläjid. Ortodoksižen hristanuskondan Pühän Emäganpäivän päjumalanpert' i islaman Salavatan pämečet' sijadasoiš lidnas.

Rahvahad (vl 2010, enamba 1%, ozutadud rahvahudenke): venälaižed — 54,9%, totarlaižed — 20,8%, baškiralaižed — 18,0%, čuvašalaižed — 2,1%, ukrainalaižed — 1,5%, toižed rahvahad — 2,7%.

Ižanduz da transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ižandusen päsarakod oma kivivoihimine da gazhimine (pästtas poltusid, spirtoid, polietilenad, azotheretusid), kivivoimašiništon tehmine, sauvondmaterialad da tegesed (metalližed konstrukcijad, raudbetontegesed, mineraline izoläcii), stöklantehmine, omblendtegimišt, sömtegimišt, mecan ümbriradmine. Professionaližen opendusen aluzkundad: indistrialine, pedagogine, medicinine i muzikaline kolledžad, ekonomikan da ohjastusen, gumanitarine i opendusen tehnologijoiden institutad, Venäman üläopendusen aluzkundoiden koume filialad.

Avtobusad, tramvaid, ezilidnelektrojonused, rel'savtobusad da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas i sen aglomeracijas. «Uf — Orenburg»-avtote ümbärdab lidnad päivlaskmaižeks röunaks. Avtotesild ühtenzoitab Išimbai-lidnanke Vaugedjoges päliči. Salavat-raudtestancii om olmas vspäi 1951 «UfOrenburg»-jonol.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Baškortostanan Tazovaldkundan lidnad
Agidel' | Baimak | Belebei | Beloreck | Birsk | Blagoveščensk | Davlekanovo | Dürtüli | Išimbai | Janaul | Kumertau | Meleuz | Mežgor'je | Neftekamsk | Oktäbr'skii | Salavat | Sibai | Sterlitamak | Tuimazi | Učali | Uf