Meleuz

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Meleuz
Мелеуз (ven.)
Мәләүез (bašk.)
Lidnanznam
Meleuz.gif
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020) 56,677 ristitud
Pind 35,84 km²
Meleuz Мелеуз (ven.) Мәләүез (bašk.)
Pämez' Azamat Hasanov
(kül'mku 2020—)
Telefonkod +7−34 764-xx-xxx
Avtokod 02, 102
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Meleuz (ven.: Мелеуз, bašk.: Мәләүез, tot.: Мәләвез) om Venäman lidn da lidnankund Baškortostanan Tazovaldkundan suves. Se om Meleuzan rajonan administrativine keskuz da pala.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud torguindkülähä Orenburgan traktal 18. voz'sadan kahtendes poles, nimitihe jogen mödhe. Saudihe kuivatud maidon tegint da kätihe radnikžiloks vl 1939. Radnikžilo sai lidnan statusad vl 1958. Šingotaškanzihe teravas vspäi 1973 järedan himižen tegimen sauvondan tagut.

Meleuzan ižandusen päsarakod oma himine (mineraližiden heretusiden tegim), sauvondmaterialiden (raudbeton, pumaterialad, lämuzizoläcii) i sömtegimišt (maidkonservad, sahar, surmiden pakuitez), mugažo gazan da kivivoin kompanijoiden objektoiden sauvondedheotand baziruiše lidnas.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Vaugedjogen hural randal tobjimalaz, 170 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Pened Meleuz- i Karan-joged lanktas Vaugedjogehe huralpäi. Matkad Ufahasai om 195 km pohjoižhe orhal vai 210 km avtotedme. Lähembaine lidn om Kumertau 18 km suvhe. Meleuz-raudtestancii om olmas «Uf — Orenburg»-jonol vspäi 1951.

Meleuz om lidnankundan üks'jäine eländpunkt.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 61 390 ristitud, rajonan seičeme kümnendest. Kaikiš suremb ristitišt oli 60..62 tuhad eläjid vozil 1996−2014 (62 949 rist. vl 2002).

Rahvahad (enamba 1% vl 2010, ozutadud rahvahudenke): venälaižed — 47,9%, baškiralaižed — 29,1%, totarlaižed — 15,8%, čuvašalaižed — 3,8%, ukrainalaižed — 1,3%, toižed rahvahad — 2,1%.

Islaman pämečet' om om saudud vl 1907. Ortodoksižen hristanuskondan Jumalanmaman Kazanin jumalaižen jumalanpert'[1] om letud vll 1990−1994.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma kaks' profškolad (nomer 137 kolonijanno i nomer 139), Meleuzan industrialine[2] i äiprofil'ne professionaline[3] kolledžad, Ufan politehnižen tehnikuman filial.

Edeline lidnan Administracijan pämez' om Fanil' Iskužin (2006 — kül'mku 2020).

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Meleuzan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Meleuzan industrialižen kolledžan sait (mic.siteedu.ru). (ven.)
  3. Meleuzan äiprofil'žen professionaližen kolledžan sait (mmpkmlz.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Baškortostanan Tazovaldkundan lidnad
Agidel' | Baimak | Belebei | Beloreck | Birsk | Blagoveščensk | Davlekanovo | Dürtüli | Išimbai | Janaul | Kumertau | Meleuz | Mežgor'je | Neftekamsk | Oktäbr'skii | Salavat | Sibai | Sterlitamak | Tuimazi | Učali | Uf