Davlekanovo
Lidnanznam | |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2021) | 21,834 ristitud |
Pind | 40,97 km² |
Pämez' | Väčeslav Gaponenko (eloku 2017 — eloku 2022, keväz'ku 2023—) |
Telefonkod | +7−34 768-xx-xxx |
Avtokod | 02, 102 |
Aigvö | UTC+5 (MSK+2) |
Davlekanovo (ven.: Давлека́ново, bašk. i tot.: Дәүләкән) om Venäman lidn da lidnankund Baškortostanan Tazovaldkundan keskuzpalan päivlaskmas. Se om Davlekanovon rajonan administrativine keskuz (vspäi 1930).
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunktan aluz om pandud küläks vozil 1730..1750, nimitihe Davlekan Sirtlanov-manpidajan nimen mödhe. Saudihe «Samar — Zlatoust»-raudtekeskust külän ümbrištos vl 1888, i Davlekanovskii-žilo libui Davlekanovskai-raudtestancijanno (ven.: Давлекановская), nügüdläine Davlekanovo-raudtestancii. Ühtištadihe žilod, Davlekanovo-küläd i Itkulovo-küläd (oli tetab vspäi 1797), kätihe ühteks eländpunktaks. Maižanduzrajonan keskuz šingotaškanzihe villän vendpunktaks. Vozil 1917−1924 Davlekanovo oli lidnan statusanke, no kadoti sidä ižandusen krizisan i ristitišton polendusen tagut. Vl 1928 kätihe radnikžiloks. Vspäi 1942 Davlekanovo om lidnan statusanke tošti.
Davlekanovo šingotase mašiništonsauvomižel (mašiništ vaumičemha kivivoid samižen jäl'ghe[1], lämbitimed, päčid i poltimed, avtomatizacijan sistemad, elektrolaudad, transformatorad), sömtegimištol (jauh, sagud), sauvondmaterialiden tehmižel (torviden tegim, bazal'tlämuzizoläcii, vändoiden lavuded lapsiden täht), kengiden edheotandal, rahvahanpramozloil (kourad, punleiktand, kumisan tehmine).
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn sijadase Döm-jogen keskjoksmusen hural randal (bašk.: Дим vai Күгиҙел 535 km pitte, Vaugedjogen hura ližajogi), 110 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Ufhasai om 82 km pohjoižpäivnouzmha orhal, 106 km avtotedme vai raudtedme.
Klimat om ven kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +3,8 C°, kezakun-elokun +18,0..+20,6 C°, tal'vkun-uhokun −11,1..−11,7 C°.
Tobmuz
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Davlekanovo om lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks.
Damir Biktimirov tegi lidnan Administracijan pämehen velgusidme vn 2022 elokuspäi vn 2023 keväz'kuhusai. Lidnan Nevondkundan ezimez' om Lev Afanasjev vn 2020 redukuspäi. Edeline Nevondkundan ezimez' om Nikolai Kibovskii (kül'mku 2016 — reduku 2020).
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 24 073 ristitud, rajonan koume videndest, vn 2021 — 21 834 ristitud. Kaik 23 774 eläjad oli lidnas vl 2017. Vspäi 1996 lidnan ristitišt om 23..24 tuhad eläjid, kaikiš suremb oli 24 900 eläjad vozil 2000−2001.
Rahvahad (enamba 1 % vl 2010, ozutadud rahvahudenke): venälaižed — 47,1 %, baškiralaižed — 26,0 %, totarlaižed — 17,9 %, ukrainalaižed — 4,4 %, čuvašalaižed — 1,3 %, toižed rahvahad — 3,3 %.
Islaman kaks' pühäpertid oma avaitud. Ortodoksižen hristanuskondan Jumalanmaman Počajevan jumalaižen jumalanpert'[2] om letud.
Lapsiden opendusen aluzkundad oma seičeme päivkodid, kaks' keskškolad (nomer 1, 7), kaks' gimnazijad (baškiran nomer 3 internatanke, nomer 5), licei-internat, čomamahtoiden škol, «Sambo-75»-sportškol. Professionaližen opendusen neniden aluzkundoiden koume filialad ratas lidnas: Belebein mehanizacijan da elektrifikacijan kolledž, Baškiran arhitekturan, sauvondan i kommunaližen ižandusen kolledž[3], Ufan tehnologine tehnikum.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Davlekanovon kivivoimašiništonsauvomižen «Neftemaš»-tegimen sait (dznm.ru). (ven.) (angl.)
- ↑ Davlekanovon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
- ↑ Davlekanovon filialan lehtpol' Baškiran sauvondkolledžan bask-rb.ru-saital. (ven.)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Lidnan da Davlekanovon rajonan Nevondkundan sait (sovet-davlekanovo.ru). (ven.)
- Lidnan da Davlekanovon rajonan Admnistracijan sait (davlekanovo.bashkortostan.ru). (ven.)
Davlekanovo Vikiaitas |
Baškortostanan Tazovaldkundan lidnad | ||
Agidel' | Baimak | Belebei | Beloreck | Birsk | Blagoveščensk | Davlekanovo | Dürtüli | Išimbai | Janaul | Kumertau | Meleuz | Mežgor'je | Neftekamsk | Oktäbr'skii | Salavat | Sibai | Sterlitamak | Tuimazi | Učali | Uf | ||