Guančžou: Erod versijoiden keskes

Guančžou
广州市
	Flag; Fail:Flag of the City of Guangzhou.svg
Valdkund	Kitai
Eläjiden lugu (2017)	14,498,400 ristitud
Pind	7 434,4 km²
Pämez'	Ven' Gohuei; (viluku 2016—)
Telefonkod	+86−20
Aigvö	UTC+8

Sirvi ajalugu interaktiivselt

← Vanhemb vajehtuz Udemb vajehtuz→

Südäimišt om heittud Ližatud südäimišt

VisuaalneVikitekst

Pandud

Vajehtuz 10. Keväz’ku 2019, kell 12:10

Guančžou (kit.: 广州市 / 廣州, pin'jin' Guǎngzhōu [kwàŋ.ʈʂóu], sijaline kantonine virkand [kʷɔ̌ːŋ.tsɐ̂u] vai [kʷɔ̌ːŋ.tsɐ́u]) om Kitain lidn valdkundan suves. Se om valdkundan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, Guandun-agjan administrativine keskuz. Ende nimitihe lidnad-ki Evropas agjan mödhe Kanton:aks sijaližel paginal.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud enamba 2 tuhad vozid tagaz, oficialižen legendan mödhe — vl 862 edel meiden erad. Kaiken oli meriportaks, Šuukte meredme zavodihe neciš lidnas, verhad mad veiba ujuden kitajižid tavaroid. Vhesai 1840 Kantonan meriport oli üks'jäine avaitud Kitaiš evropalažiden torguindlaivoiden täht.

Guančžou šingotase omblendtegimištol, tavaroiden möndal tukuil (enamba 100 torgusid), kalankazvatusel, veroližen pramozlan tavaroil, tegimil (laivansauvomine, mašinansauvomine, himižed substancijad, elektropalad, koditehnik, cement, lehtezbumag, sahar, velosipedad). Kantonan jarmank (angl. CECF, Canton Fair) oleleb kahtišti vodes. Vl 2018 lidnan nominaline kogosüdäiprodukt oli US$347 mlrd (US$23,963 ühtele hengele).

Geografijan andmused

Lidn sijadase sadas kilometras pohjoižhe Hel'mesižen jogen del't-regionaspäi, Čžuczän-jogen randal (lankteb Kitain Suvimerhe), 21 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad lidnan keskusespäi Makaohosai om 145 km suvhe, Honkonghasai — 120 km suvhe-suvipäivnouzmha.

Klimat om subtropine. Heinkun i elokun lämuz' om +29 C°, vilukun — +14,3 C°. Absolütine minimum om 0 C°. Paneb sadegid 1736 mm vodes, vähemb kül'mkus-vilukus (32..41 mm kus).

Guančžou jagase 11 lidnümbrikho (edel 2014 vot oli 12), ned alajagasoiš 170 ühtnikha: 135 alaümbrikod (irdališt komitetad) i 35 lidnad.

Eläjad

Vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 12 780 000 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Tulnuded radnikad ottas enamba pol't ristitištos, hö vajehtasoiš jogo koume-nell' kud. Hukou:n kart röunatab legaližen migracijan.

Transport

Metro, kiruhavtobusad, trolleibusad, taksid i jogiastjad oma kundaližeks transportaks lidnas. Metro radab vspäi 1999 (kit.: 广州地铁 Guǎngzhōu dìtiě, ühtes Fošanin metronke vl 2019 om 14 jonod, 259 stancijad, 476 km raudted). Kiruhjonused tuldas Uhanišpäi.

Rahvahidenkeskeine civiline Guančžou Baijun' lendimport (Baijun' — «vauktad pil'ved», CAN, 69,7 mln passažiroid vl 2018) sijadase 28 km pohjoižhe lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Suvipäivnouzmaižen Azijan maihe i Kitain äjihe lidnoihe, mugažo mail'madme.

Sebruzlidnad

Arekip, Peru (sulaku 2004)
Durban, Kvazulu-Natal, Suviafrikan Tazovaldkund (heinku 2000)
Saksanma Frankfurt Mainal, Gessen, Saksanma (sulaku 1988)
Japonii Fukuok, Japonii (semendku 1979)
Venäma Jekaterinburg, Sverdlovskan agj, Venäma (heinku 2002)
Francii Lion, Francii (kül'mku 1988)
AÜV Los Andželes, Kalifornii, Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (keväz'ku 1982)
Filippinad Manil, Filippinad (kül'mku 1982)
Uz' Zelandii Oklend, Uz' Zelandii (uhoku 1989)
Avstralii Sidnei, Uz' Suviuel's, Avstralii (semendku 1986)
Kanad Vankuver, Britanine Kolumbii, Kanad (keväz'ku 1985)

Irdkosketused

Lidnan oficialine sait (guangzhou.gov.cn). (kit.)

Guančžou Vikiaitas

@@ Rivi 6: / Rivi 6: @@
  | Flag text = Guančžoun flag
  | Valdkund = Kitai
- | Eläjiden lugu = 14,080,500
+ | Eläjiden lugu = 14,498,400
- | Voz' = 2014
+ | Voz' = 2017
  | Pind = 7 434.4
  | Fail = Guangzhou montage.png
@@ Rivi 14: / Rivi 14: @@
  | Aigvö = [[UTC]]+8
 }}
+[[Fail:Guangzhou city map plan China Level 12 English.svg|thumb|left|250px|Vn 2016 lidnan kart.]]
-'''Guančžou''' ({{lang-zh|广州市}}, [[pin'jin']] ''Guǎngzhōu'' [kwàŋ.ʈʂóu]) om [[Kitai]]n lidn valdkundan suves. Se om valdkundan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Guandun]]-agjan administrativine keskuz. Ende nimitihe lidnad-ki Evropas agjan mödhe ''Kanton:aks'' sijaližel paginal.
+'''Guančžou''' ({{lang-zh|广州市}} / 廣州, [[pin'jin']] ''Guǎngzhōu'' [kwàŋ.ʈʂóu], sijaline kantonine virkand [kʷɔ̌ːŋ.tsɐ̂u] vai [kʷɔ̌ːŋ.tsɐ́u]) om [[Kitai]]n lidn valdkundan suves. Se om valdkundan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Guandun]]-agjan administrativine keskuz. Ende nimitihe lidnad-ki Evropas agjan mödhe ''Kanton:aks'' sijaližel paginal.
+== Istorii ==
 Eländpunktan aluz om pandud enamba 2 tuhad vozid tagaz, oficialižen legendan mödhe — vl 862 edel meiden erad. Kaiken oli meriportaks, [[Šuukte]] meredme zavodihe neciš lidnas, verhad mad veiba ujuden kitajižid tavaroid. Vhesai 1840 Kantonan meriport oli üks'jäine avaitud Kitaiš evropalažiden torguindlaivoiden täht.
+Guančžou šingotase omblendtegimištol, tavaroiden möndal tukuil (enamba 100 torgusid), kalankazvatusel, veroližen pramozlan tavaroil, tegimil (laivansauvomine, mašinansauvomine, himižed substancijad, elektropalad, koditehnik, cement, lehtezbumag, sahar, velosipedad). [[Kantonan jarmank]] (angl. ''CECF, Canton Fair'') oleleb kahtišti vodes. Vl 2018 lidnan nominaline kogosüdäiprodukt oli US$347 mlrd (US$23,963 ühtele hengele).
-Lidn sijadase sadas kilometras pohjoižhe [[Hel'mesižen jogen del't]]-regionaspäi, Čžuczän-jogen randal (lankteb [[Kitain Suvimeri|Kitain Suvimerhe]]), 11 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.
+== Geografijan andmused ==
-Vl 2014 eläjiden lugu oli 14 080 500 ristitud.
+Lidn sijadase sadas kilometras pohjoižhe [[Hel'mesižen jogen del't]]-regionaspäi, Čžuczän-jogen randal (lankteb [[Kitain Suvimeri|Kitain Suvimerhe]]), 21 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad lidnan keskusespäi [[Makao]]hosai om 145 km suvhe, [[Honkong]]hasai — 120 km suvhe-suvipäivnouzmha.
+Klimat om [[subtropine vö|subtropine]]. Heinkun i elokun lämuz' om +29 C°, vilukun — +14,3 C°. Absolütine minimum om 0 C°. Paneb sadegid 1736 mm vodes, vähemb kül'mkus-vilukus (32..41 mm kus).
+Guančžou jagase 11 lidnümbrikho (edel 2014 vot oli 12), ned alajagasoiš 170 ühtnikha: 135 alaümbrikod (irdališt komitetad) i 35 lidnad.
+== Eläjad ==
+Vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 12 780 000 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Tulnuded radnikad ottas enamba pol't ristitištos, hö vajehtasoiš jogo koume-nell' kud. ''Hukou:n'' kart röunatab legaližen migracijan.
+== Transport ==
+Metro, kiruhavtobusad, trolleibusad, taksid i jogiastjad oma kundaližeks transportaks lidnas. Metro radab vspäi 1999 ({{lang-zh|广州地铁}} ''Guǎngzhōu dìtiě'', ühtes [[Fošan'|Fošanin]] metronke vl 2019 om 14 jonod, 259 stancijad, 476 km raudted). Kiruhjonused tuldas [[Uhan'|Uhanišpäi]].
+Rahvahidenkeskeine civiline Guančžou Baijun' lendimport (Baijun' — «vauktad pil'ved», ''CAN'', 69,7 mln passažiroid vl 2018) sijadase 28 km pohjoižhe lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Suvipäivnouzmaižen Azijan maihe i Kitain äjihe lidnoihe, mugažo mail'madme.
 == Sebruzlidnad ==
 <div style="-moz-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-count:2;">
-*{{IND|#}} [[Ahmedabad]], [[Indii]] (vspäi 2014)
+*{{PER|#}} [[Arekip]], [[Peru]] (sulaku 2004)
-*{{PER|#}} [[Arekip]], [[Peru]] (2004)
+*{{ZAF|#}} [[Durban]], [[Kvazulu-Natal]], [[Suviafrikan Tazovaldkund]] (heinku 2000)
-*{{THA|#}} [[Bankok]], [[Tailand]] (2009)
+*{{GER|#}} [[Frankfurt Mainal]], [[Gessen]], [[Saksanma]] (sulaku 1988)
-*{{ZAF|#}} [[Durban]], [[Kvazulu-Natal]], [[Suviafrikan Tazovaldkund]] (2000)
+*{{JPN|#}} [[Fukuok]], [[Japonii]] (semendku 1979)
-*{{GER|#}} [[Frankfurt Mainal]], [[Gessen]], [[Saksanma]] (1988)
+*{{RUS|#}} [[Jekaterinburg]], [[Sverdlovskan agj]], [[Venäma]] (heinku 2002)
-*{{RUS|#}} [[Jekaterinburg]], [[Sverdlovskan agj]], [[Venäma]] (2002)
+*{{FRA|#}} [[Lion]], [[Francii]] (kül'mku 1988)
-*{{FRA|#}} [[Lion]], [[Francii]] (1988)
+*{{USA|#}} [[Los Andželes]], [[Kalifornii]], [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad]] (keväz'ku 1982)
-*{{USA|#}} [[Los Andželes]], [[Kalifornii]], [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad]] (1981)
+*{{FIL|#}} [[Manil]], [[Filippinad]] (kül'mku 1982)
-*{{FIL|#}} [[Manil]], [[Filippinad]] (1982)
+*{{NZL|#}} [[Oklend (lidn, Uz' Zelandii)|Oklend]], [[Uz' Zelandii]] (uhoku 1989)
-*{{NZL|#}} [[Oklend (lidn, Uz' Zelandii)|Oklend]], [[Uz' Zelandii]] (1989)
+*{{AUS|#}} [[Sidnei]], [[Uz' Suviuel's]], [[Avstralii]] (semendku 1986)
-*{{MAR|#}} [[Rabat]], [[Marok]] (2013)
+*{{CAN|#}} [[Vankuver]], [[Britanine Kolumbii]], [[Kanad]] (keväz'ku 1985)
-*{{AUS|#}} [[Sidnei]], [[Uz' Suviuel's]], [[Avstralii]] (1986)
-*{{FIN|#}} [[Tampereh]], [[Suomenma]] (2008)
-*{{CAN|#}} [[Vankuver]], [[Britanine Kolumbii]], [[Kanad]] (1985)
-*{{LTU|#}} [[Vil'nüs]], [[Litvanma]] (2006)
 </div>
@@ Rivi 45: / Rivi 56: @@
 {{Commons|Guangzhou}}
-{{stub}}
 [[Kategorii:Guančžou| ]]
 [[Kategorii:Kitain lidnad]]