Kinešm

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Kinešm
Кинешма
 Lidnanznam
Gerb kineshma ivanovskaya oblast.jpg
 Flag
Flag of Kineshma (Ivanovo oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 79,936 ristitud
Pind 48,9 km²
Kinešm Кинешма
Pämez' Väčeslav Stupin
(eloku 2020—)
Telefonkod +7−49 331-xx-xxx
Avtokod 37
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Kinešm (ven.: Ки́нешма) om Venäman lidn da lidnümbrik Ivanovon agjan pohjoižpäivnouzmas. Se om agjan kahtenz' lidn eläjiden lugun mödhe, Kinešman rajonan administrativine keskuz (ei mülü sihe).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1429 kuti muretud totarlaižil. Se oli kalanpüdajiden pen' slabad eziauguižešti, kazvoi i kändihe torguindposadaks aigan mändes. Vspäi 1616 oli Kinešman makundan keskuseks. Vl 1758 ezmäine kanghiden tegim radaškanzi siš. Žilo sai makundan lidnan statusad vl 1777. Raudte ühtenzoitab Moskvanke vspäi 1871.

Kinešm šingotase mašinansauvomižel (avtopalad, tegesed metalližiš tuhkišpäi), bumagkanghiden tegimil, pälembaižiden sobiden omblendedheotandoil, himižel tegimel, sauvondmaterialiden pästandal (lämoinvastaižed materialad, betonižed tegesed), sömtegimištol (leibäntegesed, jauh, kagrasižed hel'pked, jähine).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Volgan Gor'kijan vezivaradimen oiktal randal, 110 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Kinešemk-jogi (ven.: Кинешемка 34 km pitte) lankteb Volgha lidnan territorijal. Matkad Ivanovohosai om 86 km suvipäivlaskmha orhal, 103 km avtotel vai raudtel. Lähembaižed lidnad oma Navoloki 10 km päivlaskmha orhal vai avtotedme, i Zavolžsk Volgan vastrandal 1 km pohjoižpäivnouzmha orhal vai 2 km avtotedme. Vspäi 2003 avtotesild ühtenzoitab Zavolžskanke. Kinešm-raudtestancii i Kinešm-2-jüguraudtestancii ratas lidnas.

Kinešm om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 75 165 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 88 164 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 100..105 tuhad eläjid vozil 1975−1999 (105 tuh. rist. vll 1986−1987 i 1991).

Rahvahad (2010): venälaižed — 97,3%, toižed rahvahad — 2,7%.

Ortodoksižen hristanuskondan 22 pühäpertid[1] oma olmas lidnas: Jumalanmaman Emäganpäivän kafedraline päjumalanpert', ph. Stroican päjumalanpert', kaks'toštkümne jumalanpertid, seičeme časounäd i vanhuskolaižiden loičendpert'. Islaman loičendpert' om avaitud.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Kinešman tehnologine tehnikum[2], Kinešman medicinine kolledž[3], Kinešman politehnine kolledž, Kinešman pedagogine kolledž. Valdkundaližen üläopendusen kaks' filialad ratas lidnas: Moskvan industrialižen universitetan i Ivanovon tekstiližen akademijan.

Edeline lidnümbrikon pämez' om Aleksandr Paholkov (Administracijan pämez', sulaku 2016 — heinku 2020).

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Kinešman pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Kinešman tehnologižen tehnikuman sait (ктти.рф). (ven.)
  3. Kinešman medicinižen kolledžan sait (огбпоу-кмк.рф). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Ivanovon agjan lidnad
Furmanov | Gavrilov Posad | Ivanovo | Jurjevec | Juž | Kinešm | Kohm | Komsomol'sk | Navoloki | Plös | Privolžsk | Pučež | Rodniki | Šui | Zavolžsk | Teikovo | Vičug