Zelöna Gur

Zelöna Gur
Zielona Góra
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Pol'šanma
Eläjiden lugu (2018-06-30)	140,113 ristitud
Pind	278,32 km²
Pämez'	Januš Kubicki; (kül'mku 2006—)
Telefonkod	+48−68
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Zelöna Gur (pol'š.: Zielona Góra «vihand mägi», saks.: Grünberg in Schlesien) om lidn Pol'šanman päivlaskmas. Se om ühteks Lübušan sodaveikundan pälidnoišpäi, sodaveikundan kaikiš suremb lidn eläjiden lugun mödhe. Toine pälidn om Gožuv-Vel'kopol'ski.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunktan aluz om pandud 13. voz'sadal. Se sai lidnan statusad vl 1323. Vinan tehmine anikoičeb amussai, jogavozne «Winobranie»-festival' oleskeleb sügüz'kus. Zelöna Gur kändihe industrijan keskuseks 18. voz'sadan lopus tekstil'tegimišton šingotesenke.

Lidnan elektrotehnine sarak pästab GPS-navigacijan i signalizacijan ladimid, ühtneb Evropan kosmižihe projektoihe.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn om ümbärtud mecoil, seižub Oder-jogen alangišton hural pautkel. Matkad Saksanman röunhasai om 60 km päivlaskmha orhal, Varšavhasai om 455 km päivnouzmha avtotedme. Lähembaižed sured lidnad oma Kotbus (Saksanma) 83 km suvipäivlaskmha orhal da Gožuv-Vel'kopol'ski 91 km pohjoižhe orhal.

Zelöna Gur jagase 28 territorialižhe ümbrikho (pol. osiedle).

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vl 2012 eläjiden lugu oli 119 182 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Zelöna Guran universitet radab vspäi 2001.

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidnan ohjastusen oficialine sait (zielona-gora.pl). (pol'š.) (angl.) (saks.)

Zelöna Gur Vikiaitas

	Pol'šanman sodaveikundad da niiden administrativižed keskused
	Alakarpatan (Žešuv) \| Alaläšan (Belostok) \| Alasilezijan (Vroclav) \| Kujavijan da Pomorjen (Bidgošč, Torun') \| Lodzin (Lodz') \| Lüblinan (Lüblin) \| Lübušan (Gožuv-Vel'kopol'ski, Zelöna Gur) \| Mazovijan (Varšav) \| Opolen (Opole) \| Penen Pol'šanman (Krakov) \| Pomorjen (Gdan'sk) \| Päivlaskmpol'žen Pomorjen (Ščecin) \| Silezijan (Katovice) \| Suren Pol'šanman (Poznan') \| Sventokšistan (Kel'ce) \| Varminiž-Mazuran (Ol'štin)