Grenad

Grenad
Grenada
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Sent Džordžes
Eläjiden lugu (2018)	112,207 ristitud
Pind	344 km²
Kel'	anglijan
Valdkundan pämez'	Karl Koumanz'
Päministr	Kit Mitčell
Religii	hristanuskond
Valüt	päivnouzmkariban dollar (EC$) (XCD)
Internet-domen	.gd
Telefonkod	+1−473
Aigvö	UTC−4

Grenad (angl.: Grenada [ɡrɪˈneɪdə]), se om täuz' oficialine nimituz, om valdkund ühtennimižel sarel da Grenadinad-sariden suvipalad Kariban meren päivnouzmpoles. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Sent Džordžes.

Istorii

Vn 1974 7. päiväl uhokud Grenad tedištoiti ičeze ripmatomudes Sures Britanijaspäi. Valdkundan üks'jäine Konstitucii^[2] tuli väghe sil-žo päiväl, se om väges vn 1992 vajehtusidenke.

Geografijan andmused

Valdkund om meriröunoiš Sent Vinsentanke da Grenadinoidenke pohjoižpoles. Trinidadha da Tobagohosai om 120 km matkad suvipolehe, Venesuelhasai — 160 km. Randanpird om 121 km.

Grenad-sar' om vulkaniženke augotižlibundanke. Randišt om alangoikaz, saren südäin om mägikaz. Kaikiš korktemb čokkoim om Sent Katerin-mägi, 840 metrad kortte valdmeren pindan päl. Sarel om äi ojid.

Klimat om tropine passatine neps. Kuiv sezon oleskeleb tal'vkus-semendkus, vihm sezon vedase kezakuspäi redukuhusai. Tropižed ciklonad oma paksud heinkuspäi kül'mkuhusai, no vaiše koume lujad tropišt ciklonad oliba jäl'gmäižiden 50 voden aigan. Kaikuččen kun keskmäine lämuz +26 C°. Paneb sadegid 1500 mm vodes.

Londuseližed varad oma mec, kala, süväd meripohtad.

Politine sistem

Ohjandusen form om unitarine konstitucine parlamentine monarhii äjiden partijoiden sistemanke Suren Britanijan ezikuvan mödhe. Valdkundan pämez' om britanine Karl Koumanz'-kunigaz. Hän vahvištab ičeze ezitajad — jenaral-gubernatorad — Grenadan päministran nevondan mödhe. Jenaral-gubernator paneb radsijha Ülembaižen käskuzkundan päsudijad päministran da oppozicijan lideran nevondan mödhe.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (angl.: Senate) koumetoštkümnenke ühtnijanke, jenaral-gubernator paneb kümned heišpäi radsijha, oppozicijan lider — toižid koumid ristituid. Alakodi om Ezitajiden Kodi (angl. House of Representatives) 15 ühtnijanke, kaik rahvaz valičeb heid videks vodeks. Päministr (angl. Prime Minister of Grenada) om parlamentan ezipartijan lider tobjimalaz. Ohjastuz andab vastust alakodin edes.

Vn 2018 19. päiväl keväz'kud Grenadan järgenduseližed valičendad oliba valdkundan parlamentan alakodihe. Vn 2013 7. päiväl semendkud Sesil' La Greneid-emänd om pandud radsijha nügüdläižeks jenaral-gubernatoraks. Kit Mitčell radoi päministran vll 1995−2008 i radab vn 2013 uhokun 20. päiväspäi, videnz' strok vspäi 2018.

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Grenadan administrativiž-territorialine jagand.

Grenad jagase kudeks administrativižeks tulendaks (angl.: parish) Grenad-sarel, i üks' rippui territorii om Grenadinad-saril (Karriaku da Pen' Martinik).

Eläjad

Grenadas elädas grenadalaižed. Vn 2014 heinkus valdkundan ristitišt oli 110,152 eläjad. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.

Augotižlibundan mödhe (2011): afrikalaižed — 82,4 %, segoitadud augotižlibundanke — 13,3 %, indijalaižed — 2,2 %, toiženke augotižlibundanke — 1,3 %, märhapanendata — 0,9 %.

Uskondan mödhe (2011): protestantad — 49,2 %, riman katolikad — 36,0 %, Jehovan tundištajad — 1,2 %, rastafarilaižed — 1,2 %, toižed uskojad — 5,5 %, religijatomad — 5,7 %, märhapanendata — 1,2 %.

Läz 40 tuhad ristituid eläb pälidnan aglomeracijas. Toižed znamasižed lidnad (2..4 tuh. ristituid) oma Gujav i Grenvil'. Vl 2005 kaik oli kuz' eländpunktad enamba üht tuhad kaikenaigaiženke ristitištonke. Lidnalaižiden pala om 36,5 % (2020).

Ižanduz

Grenad om keskmäižen šingotesen industrialiž-agrarine valdkund. Vl 2018 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli 1,18 mlrd. US$ ekvivalentas (US$10,939 ühtele hengele) vai 1,73 mlrd. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (US$15,996 ühtele hengele). Maižanduz, turizm i torguind oma ižandusen alusikš. Industrijad oma sömtegimišt (muskatpähkmed, bananad, kakao, fruktad, maplodud) i sobiden pästand. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.

Kogosüdäiproduktan palad (2015): maižanduz 6,2 %, tegimišt 14,3 %, holitišiden sfer 79,5 %. Radajiden järgenduz sektoroidme (vn 2008 andmused): maižanduz 11 %, tegimišt 20 %, holitišiden sfer 69 %.

Valdkundan päeksport om kala (30 %), muskatpähkmed (21 %), tualetbumag (8 %); toine eksport — jahtad (5 %), kakao (3 %), T-paidad (3 %). Importan tavarad oma söndtavarad, tegimišton tavarad, mašinansauvomižen produkcii, himižed substancijad, poltuz. Vl 2015 import ületi eksportad seičemehe kerdha. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad (2021) oma AÜV (Grenadan eksportan 29,9 % i importan 34,6 %), Trinidad da Tobago (eksportan 5,3 % i importan 16,6 %), Sent Vinsent da Grenadinad (eksportan 11,6 %), Kaimanan Sared (importan 8,2 %), Francii (eksportan 7,0 %), Saksanma (eksportan 5,4 %).

Galerei

Ohjastusen pert' (Government House) om Grenadan jenaral-gubernatoran rezidencijaks, Sent Džordžes, kezaku 2023
Kunigazližen Grenadan policijan stancii, Grand Anse (pälidnan suvi), heinku 2009
Grenadan Kooperativine bank (Grenada Co-operative Bank), Sent Džordžes, viluku 2012
Grenadan päine läžundkodi i Fort Džorž (Sent Džordžes, viluku 2012)
Grenadan Nacionaline muzei Monkton-irdal, Sent Džordžes (uhoku 2012)

Homaičendad

Irdkosketused

Grenad-valdkundan oficialine portal (gov.gd). (angl.)

Grenad Vikiaitas

	Pohjoižamerikan valdkundad
	Pohjoižamerikan valdkundad Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (AÜV) \| Antigua da Barbud \| Bagaman Sared \| Barbados \| Beliz \| Dominik \| Dominikanine Tazovaldkund \| Gonduras \| Grenad \| Gvatemal \| Haiti \| Jamaik \| Kanad \| Kostarik \| Kuba \| Meksik \| Nikaragua \| Panam \| Sal'vador \| Sent Kits da Nevis \| Sent Lüsii \| Sent Vinsent da Grenadinad \| Trinidad da Tobago

[1] Grenadan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Grenadan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[1]

[2]