Jamaik

Jamaik
Jamaica
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Kingston
Eläjiden lugu (2018)	2,812,090 ristitud
Pind	10,991 km²
Kel'	anglijan
Valdkundan pämez'	Karl Koumanz'
Päministr	Endrü Holness
Religii	hristanuskond
Valüt	jamaikan dollar (J$) (JMD)
Internet-domen	.jm
Telefonkod	+1−876
Aigvö	UTC−5

Jamaik (angl.: Jamaica [dʒəˈmeɪkə]) om sar'hine valdkund Keskuzamerikas, keskel Kariban mert, Kubalpäi suvhe. Pälidn da kaikiš suremb lidn om Kingston.

Istorii

Amuižes aravakad-indejalaižed elänzoitiba Jamaikad, heiden lugu voi olda 60 tuhad ristituid ispanijalaižiden tulendale. Hristofor Kolumb avaiži sart evropalaižiden täht vl 1494 i nimiti sidä Ferdinandan da Izabellan sareks kunigazližen paran mödhe, no se nimi läksi elospäi. Valdkundan nimituz libub saren aravakan indejižes Haimaka-nimespäi «purtkiden ma».

Ispanijalaižed paniba ičeze ezmäižen elandpunktan alust sarel vl 1509. Ispanijan tobmuden pordos Jamaikan indejalaižed kadoiba läz täuzin, vodele 1611 lugetihe 74 indejalašt sarel. Ispanižed kolonizatorad toškanziba Jamaikale muzaverižid orjid Afrikaspäi radvägeks. Pol'tošt voz'sadad saren ispanine kolonizacii mäni vitkos, i vl 1655 anglijalaižed anastiba sidä, Jamaik oli tedotadud Anglijan kolonijaks vl 1670. Anglijalaižed sauvoiba fortad avaron londuseližen merikaran randal, läz nügüdläšt Kingstaun-pälidnad. Port-Rojal-lidn šingotaškanzihe fortan seinidenno, se lidn kändihe merirazbainikoiden keskuseks, änikoiči piratusen kal't, no vn 1692 7. kezakud lidnan tobj pala lanksi meripohjale lujan manrehkaidusen tagut.

Sil aigal Sur' Britanii kändi sart saharantegijaks kolonijaks. Saharrogon plantacijad leviganziba saren suven tazangištoil, kävutihe südäirajonid omaluižikš, mugažo Jamaik tegi tetabad romad. Orjiden paksud vasthalibundad palahteliba anglijalaižid, pagenuziden mägirajonihe orjiden-maronoiden pala eli eriži kolonijaspäi, i 18. voz'sadan lopus deportiruihe maronoid tagaz Afrikha nügüdläižen Sjerra Leone-valdkundan territorijha, siš hö paniba Fritaun-lidnan alust. Vl 1833 tühjitihe orjut kolonijas vn 1831 suren vasthalibundan jäl'ghe. 19. voz'sadan kahtendes poles Jamaik lopi olda znamasižen saharantegijan, radajiden tond Indijaspäi i Kitaišpäi jäti situacijad kohenduseta. Rahapanijad AÜV:oišpäi organizuiba bananoiden järedad eksportižandust, mugažo kakaon, kofen i kokosoiden, ühtenaigašti hö-žo oliba otnus saren infrastrukturan šingoteshe. Vl 1944 britanine kolonii sai palahišt ičeohjandust.

Vn 1962 elokun 6. päiväl Jamaik tedištoiti ripmatomudes Sures Britanijaspäi. Sil-žo päiväl Jamaik sai ičeze Konstitucijan. Valdkund ühtneb Nacijoiden ühtištushe tähäsai, kacmata ohjastusen tedotusihe lähtta sišpäi vl 2012 i kätas tazovaldkundaks.

Valdkundan üks'jäine Konstitucii^[2] om olmas vspäi 1962. Se om väges möhembaižidenke vajehtusidenke, jäl'gmäine Konstitucijan udištamine oli vl 2015.

Geografijan andmused

Jamaik sijadase ühtennimižel sarel 145 km suvhe Kuban randaspäi, 160..190 km päivlaskmha Haitišpäi da 290 km suvipäivnouzmha Kaimanan Sarišpäi. Jamaik-sar' om 248 km pitte da 84 km levette.

Valdkundan randad lainištab Atlantižen valdmeren Kariban meri. Randanpird om 1022 km.

Mouckivine plato otab Jamaikan territorijan läz kaht koumandest. Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Blu Mauntin-mägi, 2256 m kortte valdmeren pindan päl. Äi ojid da penid jogid jokstas sarel.

Londuseližed pävarad oma boksitad.

Politine sistem

Jamaikan parlamentan südäimes (*G.W. Gordon House* vl 2005, Kingston-lidn)

Ohjandusen form om unitarine parlamentine konstitucine monarhii. Valdkundan pämez' om Suren Britanijan Karl Koumanz'-kunigaz, hän kandab «Jamaikan kunigaz»-arvnimen. Hänen ezitai om sijaline pämez', jenaral-gubernator. Vl 2014 Patrik Allen om pandud jenaral-gubernatoraks.

Jamaikan parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Senat (angl.: Senate of Jamaica), se mülütab 21 ühtnijad, sidä kesken päministran nevondan mödhe — 13 kandidatad, oppozicijan lideran nevondan mödhe — kahesa, jenaral-gubernator paneb heid radsijha. Alakodi om Ezitajiden Kodi (angl. House of Representatives), heid om 63 ristitud, kaik rahvaz valičeb ezitajid videks vodeks. Parlamentan alakodin ezipartijan lider kändase päministraks (angl. Prime Minister of Jamaica).

Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2016 25. päiväl uhokud. Endrü Holness radab päministran vn 2016 keväz'kun 3. päiväspäi, hän oli jo päministran kaks' kud vl 2011, kül'mkus i tal'vkus.

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Jamaikan administrativiž-territorialine jagand.

Jamaik jagase nell'toštkümneks tulendaks (angl.: parish). Ühtištadas tulendoid koumhe istorižhe grafkundha: Kornuoll, Midlseks, Surrei.

Eläjad

Jamaikas elädas jamaikalaižed. Vn 2014 heinkus valdkundan ristitišt oli 2,930,050 eläjad. Valdkundan eläjiden lugu poleneb emigracijan tagut verhiže maihe.

Augotižlibundan mödhe (2011): afrikalaižed — 92,1 %, segoitadud augotižlibundanke — 6,1 %, indijalaižed — 0,8 %, toiženke augotižlibundanke — 0,4 %, märhapanendata — 0,7 %.

Uskondan mödhe (2011): erazvuiččed protestantad — 64,8 %, riman katolikad — 2,2 %, Jehovan tundištajad — 1,9 %, rastafarilaižed — 1,1 %, toižed uskojad — 6,5 %, religijatomad — 21,3 %, märhapanendata — 2,2 %.

Toižed znamasižed lidnad (enamba 70 tuh. ristituid vl 2012^[3], surembaspäi penembha): Spaniš Taun, Portmor, Montego Bei. Vl 2012 kaikes Jamaikas oli 102 lidnad. Lidnalaižiden pala om 56,3 % (2020).

Ižanduz

Jamaik om goll' šingotai ma, rippub ičeze eksportaspäi. Vl 2018 nominaline kogosüdäiprodukt oli 15,461 mlrd. US$ ekvivalentas (US$5,582 ühtele hengele vl 2019), tazostadud ostmižmahtusen mödhe 27,092 mlrd. US$ (US$9,473 ühtele hengele, 109. sija mail'mas). Ižandusen päižed problemad oma sur' irdpol'ne velg (KSP:n 101 % vl 2017) i torguindan balansan deficit. Industrijan päsarakod oma kebn tegimišt, boksitoiden samine, himižiden produktoiden, cementan i bumagan pästand. Toižed sarakod oma sömtegimišt i turizm. Finansine voz' zavodiše 1. sulakud.

Kogosüdäiproduktan palad (2017): maižanduz 7,5 %, tegimišt 21,3 %, holitišiden sfer 71,2 %.

Valdkundan päeksport om ratud korundad, boksitad (videnz' sija mail'mas), alüminii, kivivoin ümbriradmižen produktad, himižed heretused; toine eksport — rom, sobad, sahar, kofe. Importan tavarad oma söndtavarad i toižed kulutajiden tavarad, mašinansauvomižen produkcii, transportmašiništ i sen palad, kulutandtavarad mašiništole, poltuz, sauvondmaterialad. Vl 2017 import ületi eksportad nellhä kerdha. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad (2017) oma Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (Jamaikan eksportan 39,1 % i importan 40,6 %), Alamad (Jamaikan eksportan 12,3 %), Kanad (eksportan 8,4 %), Kolumbii (importan 6,8 %), Japonii (importan 5,8 %), Kitai (importan 5,8 %), Trinidad da Tobago (Jamaikan importan 4,7 %).

Galerei

Jamaikan kunigahan i jenaral-gubernatoran pert' Kingstonan ezilidnas (King's House, 1891)
Jamaikan päministran rezidencii (Vale Royal, Kingston, vn 2004 viluku)
Jamaikan bank Kingstonan azjaližes keskuses (keskuzbank, Bank of Jamaica, viluku 2008)
Jamaikan Nacionaline galerei, päivlaskmaine palakund Montego Bei-lidnas, kül'mku 2015

Homaičendad

Irdkosketused

Jamaik Vikiaitas

	Pohjoižamerikan valdkundad
	Pohjoižamerikan valdkundad Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (AÜV) \| Antigua da Barbud \| Bagaman Sared \| Barbados \| Beliz \| Dominik \| Dominikanine Tazovaldkund \| Gonduras \| Grenad \| Gvatemal \| Haiti \| Jamaik \| Kanad \| Kostarik \| Kuba \| Meksik \| Nikaragua \| Panam \| Sal'vador \| Sent Kits da Nevis \| Sent Lüsii \| Sent Vinsent da Grenadinad \| Trinidad da Tobago

[ciajm-1] 1 2 Jamaik // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Jamaikan Konstitucijan tekst constituteproject.org-saital. (angl.)

[3] Jamaica: Largest cities and towns with statistics of their population (1991, 2012. Jamaik: Kaikiš surembad lidnad niiden ristitišton statistikanke). — World-gazetteer.com. (angl.)

[1]

[2]

[3]