Mine sisu juurde

Uz' Zelandii

Vikipedii-späi
(Oigetud lehtpolelpäi Uz' Merima)
Uz' Zelandii
New Zealand (angl.)
Aotearoa (maori)
 Flag
 Valdkundznam
Pälidn Vellington
Eläjiden lugu (2018) 4,545,627[1] ristitud
Pind 267,710 km²
Uz' Zelandii New Zealand (angl.) Aotearoa (maori)
Kel' anglijan, maorin
Valdkundan pämez' Karl Koumanz'
Päministr Džasinda Ardern
Religii hristanuskond
Valüt uden zelandijan dollar (NZD)
Internet-domen .nz, .kiwi
Telefonkod +64
Aigvö tal'vel UTC+12,
kezal UTC+13

Uz' Zelandii vai Uz' Merima (angl.: New Zealand, maor.: Aotearoa [aɔˈtɛaɾɔa]) om sar'hine valdkund Valdmerimaiš. Pälidn om Vellington.

Vn 1947 10. päiväl tal'vkud Uz' Zelandii sai de jure ripmatomut Sures Britanijaspäi.

Valdkundan Konstitucii[2] om kogonaine, sil ei ole ezivägid. Konstitucijan formiruind jätktase vspäi 1852 läz jogahižel vodel, jäl'gmäižed ližadused tuliba väghe vl 2018. Nened palad mülüdas Konstitucijha:

  • Konstitucine Akt[3], sen uz' versii om väges vlpäi 1987 ezmäižel päivälpäi.
  • Vaitangi-Kožundkirjutez.
  • Tobmuden sarakoiden pätandad (parlamentan aktad, radonoigendajan nevondkundan käsköd, käskuzkundoiden pätandad).
  • Konstitucižed tradicijad.

Vlpäi 2011 mäneb konstitucižiden dokumentoiden uz' kaclend sädamha ühthišt konstitucišt dokumentad.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Uden Zelandijan reljefan kart.

Udel Zelandijal ei ole valdkundröunoid madme. Valdkund sijadase 1700 km suvipäivnouzmpolehe Avstralijaspäi kahtel surel sarel, Pohjoine (maor.: Te Ika-a-Māui) i Suvine (maor. Te Waipounamu), da läz 700 lähižil penil saril. Uden Zelandijan pind om 267 710 km². Tünen valdmeren Tasmanijan meri lainištab Uden Zelandijan päivlaskmaižed randad, mugažo Avstralijan Tasmanijan randad. Tün' valdmeri ičeksaz lainištab Uden Zelandijan päivnouzmaižed randad. Ühthine randanpird om 15 134 km pitte.

Kaikiš korktemb čokkoim om Suvial'piden Aoraki (Kukan)-mägi Suvisarel, 3754 m ü.m.t. kortte.

Londuseližed pävarad oma londuseline gaz, kivihil', raudkivend, kuld; toižed varad — letked, mouckivi, kala, mec, gidroenergii.

Politine sistem

[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Uden Zelandijan parlamentan pert' Vellingtonas.

Ohjandusen form om unitarine konstitucine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om Elizavet Toine (Suren Britanijan kunigaznaine), hän paneb radnikusele ičeze ezitajad — jenaral-gubernatorad — videks vodeks. Päministr (angl.: Prime Minister of New Zealand, maor.: Te Pirimia o Aotearoa) om parlamentan ezipartijan vai koalicijan lider. Ohjastuz pidab vastust parlamentan ühtnijoiden edel.

Parlament (angl.: Parliament, maor.: Pāremata) om üks'kodine Ezitajiden Kodi (angl.: House of Representatives) 120 ühtnijanke. Kaik rahvaz valičeb valdkundan parlamentad koumeks vodeks. Elizavet Toine-kunigaznaine om parlamentan ühtnii mugažo.

Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2017 23. päiväl sügüz'kud. Patrisija Li «Petsi» Reddi radab jenaral-gubernatoran vs 2016 sügüz'kun 28. päiväspäi. Nügüdläine päministr om Džasinda Ardern vs 2017 redukun 26. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

   Kacu kirjutuz: Uden Zelandijan administrativiž-territorialine jagand.

Administrativižikš Uz' Zelandii jagase 12 regionnevondkundaks (angl.: Regional Council), alajagadas niid 74 territorialižeks ohjandaikundaks (angl. Territorial Authorities): 16 lidnnevondkundad, 57 sijališt nevondkundad da 1 sar'hine nevondkund. Tokelau om Uden Zelandijan üks'jäine rippui territorii.

Valdkund jagase 17 agjaha territorialižikš: 9 — Pohjoižel sarel, 7 — Suvisarel, 1 — Čatem-sarištol. 12 agjoišpäi ohjastadas regionnevondkundoil, 4 — territorialižil ohjandaikundoil. Eriline territorialine ohjandaikund om edahaižil saril ohjastamha — irdterritorijoiden ohjandaikund (angl.: Area Outside Territorial Authority).

Udes Zelandijas elädas udenzelandijalaižed. Vn 2014 heinkus valdkundan ristitišt oli 4 401 916 eläjad. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Augotižlibundan mödhe (2018): evropalaižed — 64,1%, maori — 16,5%, kitajalaižed — 4,9%, indijalaižed — 4,7%, samoalaižed — 3,9%, tongalaižed — 1,8%, kukan sariden maori — 1,7%, anglijalaižed — 1,5%, filippinalaižed — 1,5%, udenzelandijalaižed — 1,0%; sen ližaks toiženke augotižlibundanke — 13,7%.

Kodikelen mödhe (2018, erased eläjad andoihe enamba mi üks' vastuz): anglijan kel' — 95,4%, maorin kel' — 4,0%, samoan kel' — 2,2%, kitajan kel' — 2,0%, hindi — 1,5%, francijan kel' — 1,2%, jue — 1,1%, Uden Zelandijan žestkel' — 0,5%, toižed keled i märhapanendata — 17,2%.

Religijan mödhe (2018, erased andoihe kaks' vastust): religijatomad — 48,6%, hristanuskojad — 37,3% (sidä kesken katolikad 10,1%, anglikanilaižed 6,8%, toižed hristanuskojad 20,4%), induistad — 2,7%, maorin veroline religii — 1,3%, islamanuskojad — 1,3%, buddistad — 1,1%, toižed uskojad — 1,6% (sidä kesken judaizm, spiritualizm, bahai i uden lainhen uskondad, Azijan uskondad päiči buddizmas), religijan märhapanendata — 6,1%.

Uden Zelandijan sured lidnad (enamba 100 tuh. ristituid vl 2006[4], surembaspäi penembha): Oklend, Kraistčerč, Vellington (pälidn), Gamil'ton, Danidin, Taurang. Vl 2006 kaik oli 16 lidnad da lidnterritorijad enamba mi 30 tuhad eläjidenke. Vl 2001 rahvahanlugemižen mödhe valdkundan läz 86% ristituid oliba lidnoiden eläjikš, mugažo vl 2020.

Rahvahanižanduz

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Vl 2011 Uden Zelandijan päeksport oli kuidud maid (14%), liha (10%), vin (6%), kazein (6%), pumaterialad (6%); toine eksport — kivivoi (5%), argvoi (5%), fruktad (4%), sagud (3%), vill (2%), alüminii (2%), kuld (2%).

  1. Uden Zelandijan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Uden Zelandijan Konstitucijan dokumentoiden tekst constituteproject.org-saital. (angl.)
  3. Uden Zelandijan vn 1986 Konstitucine Akt, sen tekst Vikipurtkiš. (angl.)
  4. Demographic Trends 2006. Uden Zelandijan statistine radnikoičend (stats.govt.nz). — Lp. 125. (angl.)



Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Valdmerimaiden valdkundad
Avstralii | Federativižed Mikronezijan Valdkundad | Fidži | Kiribati | Maršalan Sared | Nauru | Palau | Papua — Uz' Gvinei | Samoa | Solomonan Sared | Tong | Tuvalu | Uz' Zelandii | Vanuatu