Jamusukro

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Jamusukro
Yamoussoukro
Valdkund Kot d'Ivuar
Eläjiden lugu (2020) 361,893 ristitud
Pind 350 km²
Jamusukro Yamoussoukro
Telefonkod +225-
Aigvö UTC+0


Jamusukro (franc.: Yamoussoukro [jamusukʁo], sijaline virkand: [jamsokʁo], lühüdas Jakro, fr. Ya'kro ) om Kot d'Ivuaran pälidn. Se om valdkundan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, Jamusukron avtonomižen ümbrikon administrativine keskuz mugažo (vspäi 2011).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Udesnimitihe N'Gokro-küläd Jamusu-kunigaznaižen mödhe, hän pageni neche külähä vl 1929 francižen kolonizacijan aigan. Vl 1950 eländpunkt oli kaik-se küläks 500 eläjanke. Ripmatomuden sandan jäl'ghe Kot d'Ivuaran ezmäine Feliks Ufue-Buanji-prezident (ohjasti vll 1960−1993) zavodi sauvondad ičeze kodiküläs sirdamha sihe pälidnad. Valdkundan pälidn om sirtud sihe tahoze Abidžanaspäi vn 1983 keväz'kus.

Jamusukro šingotase pälidnan funkcijoil, transporttesol'meks, om sömtegimišton, punümbriradmižen i parfümerijan edheotandoid. Lidn om maižanduzrajonan keskuz (kofe, kakao, bananad, jams, kabjživatišton kazvatuz, kalanpüdand).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase valdkundan keskuzpalan suves, 214 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad ekonomižhe Abidžan-pälidnhasai om 240 km suvipäivnouzmha. Kosu-gidroelektrostancijan padosein om saudud vodele 1973 32 km lodeheze pälidnaspäi Bandam-jogel (franc.: Bandama), padosein sädab ratud Kosu-järved (1,7..1,9 tuh. km²). Jamusukro levitase läz Bandam-joged. Jogi i järv oma kaikiš surembad valdkundas.

Rahvahidenkeskeine civiline Jamusukro-lendimport (ASK / DIYO, franc.: Aéroport international de Yamoussoukro) sijadase 15 km lodeheze lidnan keskusespäi.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2012 lidnan eläjiden lugu oli 259 373 ristitud. Vn 2014 Kot d'Ivuaran rahvahanlugemižen mödhe kaik 355 573 ristitud eliba ümbrikos 3500 km² pindal, vl 2020 — 415 tuhad ristituid.

Kaikiš suremb mail'mas katoline pühäpert' om saudud lidnas vll 1985−1989, se om Notr-Dam-de-la-Pe-bazilikjumalanpert' (franc.: Notre Dame de la Paix «Kožundan Jumalanmaman»).

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Afrikan pälidnad
Abudž | Addis-Abeb | Akkr | Alžir-lidn | Antananarivu | Asmar | Bamako | Bangi | Banžul | Bisau | Brazzavil' | Dakar | Dodom | Džibuti-lidn | Džub | Fritaun | Gaborone | Giteg | Harare | Hartum | Jamusukro | Jaunde | Kair | Kampal | Kigali | Kinšas | Konakri | Librevil' | Lilongve | Lome | Luand | Lusak | Malabo | Maputu | Maseru | Mbabane | Mogadišo | Monrovii | Moroni | Nairobi | Ndžamen | Niamei | Nuakšot | Port Lui | Porto Novo | Prai | Pretorii | Rabat | San Tome | Tripoli | Tunis-lidn | Uagadugu | Viktorii | Vindhuk