Viktorii (lidn, Seišelad)

Vikipedii-späi
Viktorii
Victoria (angl. i fr.)
Valdkund Seišelan Sared
Eläjiden lugu (2010) 26,450 ristitud
Pind 20,1 km²
Viktorii Victoria (angl. i fr.)
Telefonkod +248
Aigvö UTC+4


Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Viktorii (anglijan i francijan kelil: Victoria, francine virkand: ​[viktɔʁja]) om Seišelan Sariden pälidn da kaikiš suremb lidn.

Istorii[vajehta | vajehtada lähte]

Vl 1744 francižed merimatkadajad avaižiba Mae-sar't, sil aigal sar' oli elänzoitmatoi. Eländpunktan aluz om pandud oficialižešti Etablisment du Roi-nimenke (franc.: Établissement du Roy «kunigazližen kanzan aluzkund») Francijan kolonistoil vl 1778. Sur' Britanii anasti sar't vl 1838, pani lidnad kolonialižen administracijan sijaduseks i kuti meriport, udesnimiti britanižen Viktorija-kunigaznaižen mödhe. Vhesai 1960 lidnan oficialine nimi oli Port-Viktorii. Ripmatoman valdkundan pälidn vspäi 1976.

Viktorii šingotase turizmal, meriportal, profopendusen keskuseks.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada lähte]

Lidn sijadase Mae-saren pohjoižel mererandal.

Klimat om meren ekvatorialine. Kun päiväline lämuz om +26..+28 C° vodes läbi. Ekstremumad oma +19 C° i +34 C°. Paneb sadegid 2350 mm vodes, oleleb vähemba niid kezakus-elokus (80..115 mm kus), enamba tal'vkus-uhokus (270..400 mm kus).

Kaik om kahesa Seišeloiden ümbrikod (fr. i angl.: district) 25:späi Sures Viktorijas.

Eläjad[vajehta | vajehtada lähte]

Vl 2002 pälidnan eläjiden lugu oli 24 970 ristitud ezilidnoidenke, saren koumandez.

Seišeliden rahvahidenkeskeine škol, politehnine škol da fulbolstadion sijadasoiš lidnas, mugažo sijaližen istorijan i londusen muzejad oma olmas.

Transport[vajehta | vajehtada lähte]

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline lendimport[1][2] (SEZ / FSIA, 1,2 mln matknikoid vl 2019) om saudud lidnanno vspäi 1971, om avaitud vl 1972. Tehtas reisid valdkundan saridme, Mavrikijha, Persijan lahten maihe, Antananarivhu, Londonha, Parižha, Stambulha, Mumbaihe.

Port radab vemha ujuden tavaroid da varatoitandbazaks merilaivoiden täht. Eksport — vanil', kokospähkmed, kokosvoi, kala, guano.

Homaičendad[vajehta | vajehtada lähte]

  1. Seišelad-lendimportan sait (seychellesairports.sc). (angl.)
  2. Seišeloiden civiližen aviacijan ohjandusen portal (scaa.sc). (angl.)



Afrikan pälidnad
Abudž | Addis-Abeb | Akkr | Alžir-lidn | Antananarivu | Asmar | Bamako | Bangi | Banžul | Bisau | Brazzavil' | Dakar | Dodom | Džibuti-lidn | Džub | Fritaun | Gaborone | Giteg | Harare | Hartum | Jamusukro | Jaunde | Kair | Kampal | Kigali | Kinšas | Konakri | Librevil' | Lilongve | Lome | Luand | Lusak | Malabo | Maputu | Maseru | Mbabane | Mogadišo | Monrovii | Moroni | Nairobi | Ndžamen | Niamei | Nuakšot | Port Lui | Porto Novo | Prai | Pretorii | Rabat | San Tome | Tripoli | Tunis-lidn | Uagadugu | Viktorii | Vindhuk