Moroni

Moroni
Moroni (franc.)
موروني (*Mūrūnī*, arab.)
Valdkund	Komoran Sared
Eläjiden lugu (2016)	111,329 ristitud
Pind	30 km²
Telefonkod	+269-
Aigvö	UTC+3

Moroni (mugažo francijan kelel, virktas [mɔʁɔni]; arab.: موروني Mūrūnī) om Komoran Sariden pälidn da kaikiš suremb lidn. Se om valdkundan ižandusen keskuz, Ngazidž-saren-avtonomijan administrativine keskuz mugažo.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud arabalaižil 10. voz'sadas kuti sultanatan pälidn meritel Zanzibarannoks (nüg. Tanzanijas). Hätken aigan Majottan Dzaudzi oli Komoroiden administrativižeks keskuseks, no vl 1958 panihe Moronid territorijan keskuseks. Om ripmatoman valdkundan pälidnaks vspäi 1975.

Sömtegimišt om olmas Moroniš (alkogolitomad jomad). Efirvoiden, metalloiden i pumaterialiden ümbriradajad edheotandad oma saudud. Vaumitadas lämoimägiden tufad, se om cementantegimiden torhudeks.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Ngazidž-saren päivlaskmaižel mererandal, Kartal-lämoimägen pautkel (franc.: Karthala 2361 m kortte), 29 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad vulkanan suhusai om kümne kilometrad, tegihe enamba 20 lavanheitandad 19. voz'sadaspäi (jäl'gmäižed oliba vll 2005 i 2006).

Klimat om ekvatorialine neps vihmmecoiden, kaikenaigaižed meripassatad pehmdas sidä. Sä om päivoikaz päiči vihmsezonad voden zavodindas. Il'man keskmäine lämuz vajehtase +19..+30 C° röunoiš vodes läbi, ekstremumad oma +14 C° (kezaku-eloku) i +36 C° (tal'vku). Paneb sadegid 2700 mm vodes, enamba vilukus-heinkus (244..364 mm kus), vähemba elokus-kül'mkus (97..150 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 74..79 % röunoiš vilukus-sulakus, 65..73 % semendkus-tal'vkus.

Eläjad

Vl 2003 lidnan eläjiden lugu oli 41 557 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd' (111 329 eläjad vl 2016), valdkundan kahesandez.

Islamanuskojad-sunnitad ottas 98 % ristitištos, om hristanuskondan pühäpertid lidnas mugažo.

Transport

Moroni-lidnan port om madalanno merikaranno, ka todas jüguid kabotažastjoil saren toižes portaspäi süvänno merikaranno.

Rahvahidenkeskeine civiline lendimport Sajid Ibrahim-princan nimed^[1] (HAH / FMCH, 446 tuh. passažiroid vl 2018) sijadase kaks'kümnes kilometras pohjoižhe lidnaspäi läz Hahai-küläd (Hahaya). Tehtas reisid lähižiden valdkundoiden surihe lidnoihe (Dar Es Salam, Nairobi, Antananarivu, Sen Deni), Kairha, Addis-Abebha i Parižha, om sezonreisid Stambulha.

Galerei

Ngazidž-saren-avtonomijan Deputatoiden Kodi (2009)
Videnz'päivän mečet', vn 2016 nägu vanhas meriportaspäi
Komoriden katoline jumalanpert' (Iisus-vagahaižen Pühän Terezan), vn 2020 nägu
Lidnan stadion (2018)
Rahvahidenkeskeižen lendimportan terminal vl 2014

Homaičendad

↑ Tedod lendimportas Sajid Ibrahim-princan nimed äikeližel avionio.com-saital.

Moroni Vikiaitas

	Afrikan pälidnad
	Abudž \| Addis-Abeb \| Akkr \| Alžir-lidn \| Antananarivu \| Asmar \| Bamako \| Bangi \| Banžul \| Bisau \| Brazzavil' \| Dakar \| Dodom \| Džibuti-lidn \| Džub \| Fritaun \| Gaborone \| Giteg \| Harare \| Hartum \| Jamusukro \| Jaunde \| Kair \| Kampal \| Kigali \| Kinšas \| Konakri \| Librevil' \| Lilongve \| Lome \| Luand \| Lusak \| Malabo \| Maputu \| Maseru \| Mbabane \| Mogadišo \| Monrovii \| Moroni \| Nairobi \| Ndžamen \| Niamei \| Nuakšot \| Port Lui \| Porto Novo \| Prai \| Pretorii \| Rabat \| San Tome \| Tripoli \| Tunis-lidn \| Uagadugu \| Viktorii \| Vindhuk

[1] Tedod lendimportas Sajid Ibrahim-princan nimed äikeližel avionio.com-saital.

[1]