Komoran Sared

Komoran Sariden Ühtištuz
Udzima wa Komori (komor.)
Union des Comores (fr.)
الاتحاد القمري‎ (arab.)
*(Al' Ittiḥād Al' Kumurī / Kamarī)*
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Moroni
Eläjiden lugu (2018)	821,164 ristitud
Pind	2,235 km²
Kel'	komoran, francijan, araban
Valdkundan pämez'	Azali Assumani
Päministr	eile olmas
Religii	islam
Valüt	Komoran frank (KMF)
Internet-domen	.km
Telefonkod	+269
Aigvö	UTC+3

Komoran Sared vai Komorad, täuz' oficialine nimituz — Komoran Sariden Ühtištuz (komoran kelel: Udzima wa Komori, franc.: Union des Comores [ynjɔ̃ de kɔˈmɔːʁ], arab.: الاتحاد القمري‎ Al' Ittiḥād Al' Kumurī / Kamarī [a.lit.ti.ħaːd al.qu.mu.rijː]), om sar'hine valdkund Päivnouzmaižes Afrikas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Moroni.

Istorii

Vn 1975 heinkun 6. päiväl Komoran Sared tedištoiba ičeze ripmatomudes Francijaspäi.

Valdkundan Konstitucii^[3] om vahvištadud vn 2001 tal'vkun 23. päiväl kaiken rahvahan referendumal. Jäl'gmäine referendum Konstitucijan vajehtamižes oli vn 2018 30. päiväl heinkud, nügüd' valitas prezidentad sariden järgenduseta, i hänen tobmuden hätkeližuz röunatase kahtel strokul.

Geografijan andmused

Komorad sijadasoiš Madagaskaran da Mozambikan pohjoižpoliden keskes.

Valdkundan pind om 2235 km², Maore-sareta (Francijan de-facto) — 1862 km². Komoran Sariden randad lainištab Indine valdmeri. Randanpird om 340 km. Ümbärtud korallrifil sared oma vulkaniženke augotižlibundanke, mägikahad. Kaikiš korktemb čokkoim om Kartal-vulkan, 2360 m ü.m.t. kortte.

Klimat om tropine. Paneb sadegid 1100..3000 mm vodes, no om äi kuivid sijid. Vodes om kaks' sezonad: räk da neps (kül'mku-sulaku), kuivahk da viluhk (semendku-reduku). Lämuz mererandal vajehtase +23..+28 C° röunoiš vodes läbi.

Londuseližed varad oma kala da mec.

Politine sistem

Ohjandusen form om federativine prezidentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke. Valdkundan da ohjastusen pämez' om prezident (franc.: Président de l'Union des Comores, arab.: رئيس اتحاد جزر القمر Rajijs Al' Ittihad Al' Kamar), kaik rahvaz valičeb händast videks vodeks. Kandidat valičese kaikuččen kerdan toižes sarespäi järgendusen mödhe (edel 2019. vot). Koume varaprezidentad oma prezidentale abhu.

Käskusenandai tobmuz om üks'kodine parlament. Se om Nacionaline Suim (franc.: Assemblée nationale, arab.: جمعية Džameiat) 33 ezitajanke videks vodeks: 18 — kaiken rahvahan valičendümbrikoišpäi, 15 — sariden suimiden ezitajad.

Kožundkirjutez kaičendabus om sätud Francijanke, ičeze armii lugeb tuha ristitud vaiše.

Vn 2015 vilukun 25. päiväl Komoriden järgvaličendad oliba suimihe (valdkundan da sariden), kahtenz' tur oli uhokun 22. päiväl. Prezidentan edelstrokuižed valičendad oliba vn 2019 24. päiväl keväz'kud, Azali Assumani oti 60,77 % ezmäižes turas. Hän radab prezidentan radnikusel vn 2016 semendkun 26. päiväspäi (sai 41,43 % kahtendes turas), oli jo Komoriden prezidentaks vll 1999−2006, om Ngazidž-saren ezitai, Mvali-saren jäl'ghe.

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Komoran Sariden administrativiž-territorialine jagand.

Komoran Sared jagasoiš nelläks avtonomižeks regionaks. Ned sättudas da nimitadas nellän suren saren mödhe. Maore de-facto om Francijan sar'. Koume tošt sart alajagasoiš 16 prefekturaks: Ngazidž — kahesa prefekturad, Ndzuani — viž, Mvali — koume.

Eläjad

Komoran Saril elädas komoralaižed. Vn 2014 heinkus valdkundan ristitišt oli 766 865 eläjad. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.

Uskondan mödhe: islamanuskojad-sunnitad — 98 %, toižed uskojad (islamanuskojad-šijitad, riman katolikad, Jehovan tundištajad, protestantad) — 2 %.

Toižed znamasižed lidnad (enamba 15 tuh. ristituid vl 2010, surembaspäi penembha): Mucamudu, Fomboni, Domoni. Kaik om 200 eländpunktad enamba mi 900 eläjidenke.

Ižanduz

Komoran Sared om kaikiš gollembiš valdkundoišpäi mail'mas. Maižanduz i kalanpüdand oma päsarakoikš. Ižanduz rippub verhiden maiden abuspäi. Valdkund importiruib risad, se villänkul'tur om sömižen aluseks. Industrijan päsarakod oma kebn tegimišt i sömtegimišt. Toižed znamasižed sarakod oma turizm i parfüman distilläcii.

Vl 2018 nominaline kogosüdäiprodukt oli 1 184 mln US$ ekvivalentas (US$1391 ühtele hengele), ostmižmahtusen paritetan mödhe — 2 373 mln US$ (US$2790 ühtele hengele). KSP sektoroidme (2011): maižanduz — 50 %, tegimišt — 10 %, holitišiden sfer — 40 %. Vl 1996 nell' radajad videspäi oliba ottud maižandushe.

Vl 2009 Komoran Sariden päeksport oli magutesed (40 %), laivad da venehed (28 %, sidä kesken muretud — 25 %), parfümerižed void (17 %); toine eksport — raud da teraz (6 %), kuld (2 %).

Avtoteiden ühthine piduz om 880 km, sidä kesken kovanke krepindanke 673 km (vn 2002 andmused). Ei ole raidteid. Kaik nell' lendimportad ratas (2013). Torguindlaivišt kogoneb 121 astjaspäi, niišpäi 73 oma verhiden maiden.

Homaičendad

↑ Komoran Sariden ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
↑ Mugažo evro da KFA:n frank kävutasoiš.
↑ Vn 2001 Komoran Sariden Konstitucijan tekst democratie.francophonie.org-saital. (fr.)

Irdkosketused

Komoran Sared Vikiaitas

	Afrikan valdkundad
	Afrikan valdkundad Alžir \| Angol \| Benin \| Botsvan \| Burkina Faso \| Burundi \| Čad \| Džibuti \| Efiopii \| Egipt¹ \| Ekvatorialine Gvinei \| Eritrei \| Esvatini \| Gabon \| Gambii \| Gan \| Gvinei \| Gvinei-Bisau \| Jemen¹ \| Kabo Verde \| Kamerun \| Kenii \| Keskafrikan Tazovaldkund \| Komoran Sared \| Kongon Demokratine Tazovaldkund \| Kongon Tazovaldkund \| Kot d'Ivuar \| Lesoto \| Liberii \| Livii \| Madagaskar \| Malavi \| Mali \| Marok \| Mavrikii \| Mavritanii \| Mozambik \| Namibii \| Niger \| Nigerii \| Ruand \| San Tome da Prinsipi \| Seišelan Sared \| Senegal \| Sjerra Leone \| Somali \| Sudan \| Suviafrikan Tazovaldkund \| Suvisudan \| Zambii \| Zimbabve \| Tanzanii \| Togo \| Tunis \| Ugand
	¹ Om Azijas mugažo.

[1] Komoran Sariden ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Mugažo evro da KFA:n frank kävutasoiš.

[3] Vn 2001 Komoran Sariden Konstitucijan tekst democratie.francophonie.org-saital. (fr.)

[1]

[2]

[3]