Čad

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Čadan Tazovaldkund
République du Tchad (fr.)
جمهورية تشاد (arab.)
(Džumhūrijjat Tšād)
 Flag
Flag of Chad.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Chad.svg
Pälidn Ndžamen
Eläjiden lugu (2014) 11 412 107[1] ristitud
Pind 1 284 000 km²
Čadan TazovaldkundRépublique du Tchad (fr.)جمهورية تشاد (arab.)(Džumhūrijjat Tšād)
Kel' francijan, araban
Valdkundan pämez' Idris Debi
Päministr Kal'zeube Pahimi Deube
Religii islam, hristanuskond
Valüt KFA:n frank (XOF)
Internet-domen .td
Telefonkod +235
Aigvö UTC+1

Čad, täuz' oficialine form — Čadan Tazovaldkund (franc. République du Tchad, arab. جمهورية تشاد, Džumhūrijjat Tšād), om valdkund Keskuzafrikas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Ndžamen.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1960 elokun 11. päiväl Čad tedoti ičeze ripmatomudes Francijaspäi.

Jäl'gmäine Konstitucijan udištamine oli vl 1996 keväz'kun 31. päiväl (vn 2005 vajehtusidenke), se ottud kaiken rahvahan referenduman jäl'ghe.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čadan topografine kart.

Čad om mavaldkundröunoiš Kamerunanke (röunan piduz — 1116 km), Nigerijanke (85 km) da Nigeranke (1196 km) päivlaskmas, Livijanke (1050 km) pohjoižes, Sudananke päivnouzmas (1403 km), Keskafrikan Tazovaldkundanke suves (1556 km). Ühthine röunoiden piduz — 6406 km. Čad om mererandatoi valdkund.

Tazangištod ottas man tobmad palad. Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Emi Kussi-mägi, 3415 m valdmeren pindan päl. Kaikiš suremb Čad-järv levigandeb Nigerijan röunal. Pohjoižes ei ole kaikenaigaižid jogid, a suves niid om äi. Čadan päjogi om Šari-jogi, se lankteb Čad-järvhe.

Čadan klimat om kuiv tropine pohjoižes da ekvatorialiž-mussonine suves.

Londuseližed pävarad oma kivivoi, boksitad, kuld, uran.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čad om unitarine prezidentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke.

Valdkundan pämez' om prezident (rahvaz valičeb händast 5 vodeks, toižen strokun lugu om röunatoi), hän-žo om armijan päkäsknik. Vspäi 1990 nügüd'aigahasai Idris Debi om prezidentaks. Hän paneb päministrad da toižid ministrid radsijha.

Parlament om üks'kodine Nacionaline Suim 155 deputatan-ühtnijanke. Kaikid heid rahvaz valičeb 4 vodeks.

Vl 2011 prezidentan da parlamentan järgvaličendad oliba.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Čadan administrativiž-territorialine jagand.

Čadan Tazovaldkund jagase 22 agjaha (regionha). Agjad alajagase 61 departamentha, a ned — 200 subprefekturha, edemba — 446 municipalitetha (kanton:ha).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čadas elädas čadalaižed.

Čadan toižed sured lidnad (enamba 100 tuh. ristitud vl 2010, surembaspäi penembha): Mundu, Sarh.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čadan päeksport om kivivoi (96%). Mugažo mödas verhiže maihe kabjživatištod da puvillad.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Čad //Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Afrikan valdkundad
Afrikan valdkundad
Alžir | Angol | Benin | Botsvan | Burkina Faso | Burundi | Čad | Džibuti | Efiopii | Egipt1 | Ekvatorialine Gvinei | Eritrei | Gabon | Gambii | Gan | Gvinei | Gvinei-Bisau | Jemen1 | Kabo Verde | Kamerun | Kenii | Keskafrikan Tazovaldkund | Komoran Sared | Kongon Demokratine Tazovaldkund | Kongon Tazovaldkund | Kot d'Ivuar | Lesoto | Liberii | Livii | Madagaskar | Malavi | Mali | Marok | Mavrikii | Mavritanii | Mozambik | Namibii | Niger | Nigerii | Ruand | San Tome da Prinsipi | Seišelan Sared | Senegal | Sjerra Leone | Somali | Sudan | Suviafrikan Tazovaldkund | Suvisudan | Svazilend | Zambii | Zimbabve | Tanzanii | Togo | Tunis | Ugand

1 Om Azijas mugažo.