Čad

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Čadan Tazovaldkund
République du Tchad (fr.)
جمهورية تشاد (arab.)
(Džumhūrijjat Tšād)
 Flag
Flag of Chad.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Chad.svg
Pälidn Ndžamen
Eläjiden lugu (2014) 11 412 107[1] ristitud
Pind 1 284 000 km²
Čadan TazovaldkundRépublique du Tchad (fr.)جمهورية تشاد (arab.)(Džumhūrijjat Tšād)
Kel' francijan, araban
Valdkundan pämez' Idris Debi
Päministr Kal'zeube Pahimi Deube
Religii islam, hristanuskond
Valüt KFA:n frank (XOF)
Internet-domen .td
Telefonkod +235
Aigvö UTC+1

Čad, täuz' oficialine form — Čadan Tazovaldkund (franc. République du Tchad, arab. جمهورية تشاد, Džumhūrijjat Tšād), om valdkund Keskuzafrikas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Ndžamen.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1960 elokun 11. päiväl Čad tedoti ičeze ripmatomudes Francijaspäi.

Jäl'gmäine Konstitucijan udištamine oli vl 1996 keväz'kun 31. päiväl (vn 2005 vajehtusidenke), se ottud kaiken rahvahan referenduman jäl'ghe.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čadan topografine kart.

Čad om mavaldkundröunoiš Kamerunanke (röunan piduz — 1116 km), Nigerijanke (85 km) da Nigeranke (1196 km) päivlaskmas, Livijanke (1050 km) pohjoižes, Sudananke päivnouzmas (1403 km), Keskafrikan Tazovaldkundanke suves (1556 km). Ühthine röunoiden piduz — 6406 km. Čad om mererandatoi valdkund.

Tazangištod ottas man tobmad palad. Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Emi Kussi-mägi, 3415 m valdmeren pindan päl. Kaikiš suremb Čad-järv levigandeb Nigerijan röunal. Pohjoižes ei ole kaikenaigaižid jogid, a suves niid om äi. Čadan päjogi om Šari-jogi, se lankteb Čad-järvhe.

Čadan klimat om kuiv tropine pohjoižes da ekvatorialiž-mussonine suves.

Londuseližed pävarad oma kivivoi, boksitad, kuld, uran.

Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čad om unitarine prezidentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke.

Valdkundan pämez' om prezident (rahvaz valičeb händast 5 vodeks, toižen strokun lugu om röunatoi), hän-žo om armijan päkäsknik. Vspäi 1990 nügüd'aigahasai Idris Debi om prezidentaks. Hän paneb päministrad da toižid ministrid radsijha.

Parlament om üks'kodine Nacionaline Suim 155 deputatan-ühtnijanke. Kaikid heid rahvaz valičeb 4 vodeks.

Vl 2011 prezidentan da parlamentan järgvaličendad oliba.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Čadan administrativiž-territorialine jagand.

Čadan Tazovaldkund jagase 22 agjaha (regionha). Agjad alajagase 61 departamentha, a ned — 200 subprefekturha, edemba — 446 municipalitetha (kanton:ha).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čadas elädas čadalaižed.

Čadan toižed sured lidnad (enamba 100 tuh. ristitud vl 2010, surembaspäi penembha): Mundu, Sarh.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čadan päeksport om kivivoi (96%). Mugažo mödas verhiže maihe kabjživatištod da puvillad.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Čad //Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Afrikan valdkundad
Afrikan valdkundad
Alžir | Angol | Benin | Botsvan | Burkina Faso | Burundi | Čad | Džibuti | Efiopii | Egipt1 | Ekvatorialine Gvinei | Eritrei | Esvatini | Gabon | Gambii | Gan | Gvinei | Gvinei-Bisau | Jemen1 | Kabo Verde | Kamerun | Kenii | Keskafrikan Tazovaldkund | Komoran Sared | Kongon Demokratine Tazovaldkund | Kongon Tazovaldkund | Kot d'Ivuar | Lesoto | Liberii | Livii | Madagaskar | Malavi | Mali | Marok | Mavrikii | Mavritanii | Mozambik | Namibii | Niger | Nigerii | Ruand | San Tome da Prinsipi | Seišelan Sared | Senegal | Sjerra Leone | Somali | Sudan | Suviafrikan Tazovaldkund | Suvisudan | Zambii | Zimbabve | Tanzanii | Togo | Tunis | Ugand

1 Om Azijas mugažo.