Sudan

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Sudanan Tazovaldkund
جمهورية السودان (arab.)
(Džumhurijat as Sudan)
Republic of Sudan (angl.)
 Flag
Flag of Sudan.svg
 Valdkundznam
Emblem of Sudan.svg
Pälidn Hartum
Eläjiden lugu (2013) 34 847 910[1] ristitud
Pind 1 886 068 km²
Sudanan Tazovaldkundجمهورية السودان (arab.)(Džumhurijat as Sudan)Republic of Sudan (angl.)
Kel' araban, anglijan
Valdkundan pämez' Omar Hasan Ahmed al' Bašir
Päministr hän-žo
Religii islam
Valüt sudanan funt (SDG)
Internet-domen .sd
Telefonkod +249
Aigvö UTC+3

(Pohjoiž)sudan (arab. السودان), oficialižikš — Sudanan Tazovaldkund (arab. جمهورية السودان (Džumhurijat as Sudan), angl. Republic of Sudan), om valdkund Päivnouzmaižes Afrikas. Sen pälidn om Hartum.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1956 vilukun 11. päiväl Sudan tedoti ripmatomudes Sures Britanijaspäi da Egiptaspäi.

Jäl'gmäine Konstitucijan udištamine oli vl 2005 heinkun 6. päiväl.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sudanan da Suvisudanan topografine kart.

Sudan om mavaldkundröunoiš Egiptanke pohjoižes (1275 km), Livijanke lodehes (383 km), Čadanke päivlaskmas (1360 km), Keskafrikan Tazovaldkundanke suvipäivlaskmas (175 km), Suvisudananke suves (2184 km), Eritrejanke (605 km) da Efiopijanke (769 km) suvipäivnouzmas. Ühthine röunoiden piduz — 6751 km. Valdkundan pohjoižpäivnouzmaižed randad lainištab Rusked meri. Randanpird om 853 km pitte.

Plato otab Sudanan enamban palan. Sen korktuz om 300-1000 metrad. Nil-jogen alangišt läbitab sidä suvespäi pohjoižhe. Nil-jogi augotab Vauktan Nilan- da Sinivauvhan Nilan-jogiden ühthejoksmusel, sigä-žo Hartum-pälidn seižub. Kaik man joged oma Nil-jogen basseinas.

Livijan da Nubijan rahvahatomad mad levigatas valdkundan pohjoižel. Savannad da jogirandaižed harvad mecad oma man keskuses. Mäged oma päivlaskmpolel da päivnouzmpolel. Sudanan kaikiš korktemb čokkoim om Derib Kal'der-krateran seinäd (man päivlaskmas), 3042 m meren pindan päl.

Klimat om subekvatorialine man agjahižes suves da räkän rahvahatoman man Hartumaspäi pohjoižhe.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ohjandusen form om federativine konstitucine prezidentine tazovaldkund.

Valdkundan da ohjastusen pämez' om prezident. Hänen kandidaturad rahvaz valičeb. Prezident-žo om armijan päižeks käskmeheks.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Štatoiden nevondkund, se mülüb 50 ühtnijad. Heid valitas štatoiden suimil 6 vodeks. Alakodi om Nacionaline Suim, se mülüb 450 ristitud. Heid-ki valitas štatoiden suimil 6 vodeks.

Järgvaličendad parlamentha da prezidentan järgvaličendad oliba vl 2010.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Sudanan administrativiž-territorialine jagand.

Administrativiž-territorialižikš Sudan alajagase 17 vilajet:ha (vai štatha, provincijha) kuziden regioniden territorijal: Pohjoine (2 štatad), Darfur (5), Kordofan (2), Hartum (1), Kassal (Päivnouzmpol'ne Sudan) (3) da Sinivauvaz Nil (4).

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2012 Sudanas oli 104 lidnad enamba 2 tuhad eläjidenke[2]. Sudanan järedad lidnad (enamba 500 tuh. ristitud vl 2012[2], surembaspäi penembha): Omdurman, Hartum (pälidn), Pohjoine Hartum, Port Sudan, Kassal.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sudanan päeksport om kivivoi da sen produktad, puvill, sahar, gummiarabik, indine kunžut.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Country Rank. Countries and Areas Ranked by Population: 2013. — U.S. Department of Commerce. — Census.gov. (angl.)
  2. 2,0 2,1 Sudan: largest cities and towns and statistics of their population. (2012-05-24). — World-gazetteer.com. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Afrikan valdkundad
Afrikan valdkundad
Alžir | Angol | Benin | Botsvan | Burkina Faso | Burundi | Čad | Džibuti | Efiopii | Egipt1 | Ekvatorialine Gvinei | Eritrei | Gabon | Gambii | Gan | Gvinei | Gvinei-Bisau | Jemen1 | Kabo Verde | Kamerun | Kenii | Keskafrikan Tazovaldkund | Komoran Sared | Kongon Demokratine Tazovaldkund | Kongon Tazovaldkund | Kot d'Ivuar | Lesoto | Liberii | Livii | Madagaskar | Malavi | Mali | Marok | Mavrikii | Mavritanii | Mozambik | Namibii | Niger | Nigerii | Ruand | San Tome da Prinsipi | Seišelan Sared | Senegal | Sjerra Leone | Somali | Sudan | Suviafrikan Tazovaldkund | Suvisudan | Svazilend | Zambii | Zimbabve | Tanzanii | Togo | Tunis | Ugand

1 Om Azijas mugažo.