Sudan

Sudanan Tazovaldkund
جمهورية السودان (arab.)
*(Džumhurijat as Sudan)*
Republic of Sudan (angl.)
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Hartum
Eläjiden lugu (2018)	43,120,843 ristitud
Pind	1,886,068 km²
Kel'	araban, anglijan
Valdkundan pämez'	Abdel' Fattah al'-Burhan
Päministr	Abdalla Hamduk
Religii	islam
Valüt	sudanan funt (SDG)
Internet-domen	.sd
Telefonkod	+249
Aigvö	UTC+2

(Pohjoiž)sudan (arab.: السودان), oficialižikš — Sudanan Tazovaldkund (arab.: جمهورية السودان Džumhurijat as Sudan), angl.: Republic of Sudan), om valdkund Päivnouzmaižes Afrikas. Sen pälidn om Hartum.

Istorii

Vn 1956 11. päiväl vilukud Sudan tedištoiti ripmatomudes Sures Britanijaspäi da Egiptaspäi.

Jäl'gmäine seičemenz' lugul Konstitucii^[2] om vahvištadud vn 2005 6. päiväl heinkud, se oli väges voziden 2015−2017 vajehtusidenke. Sodakukerduz tegihe valdkundas vn 2019 sulakus, heittihe valitud prezidentad i parlamentad radmaspäi. Pordaigaline Konstitucine deklaracii kävutase Konstitucijaks vn 2019 elokuspäi.

Geografijan andmused

Sudan om mavaldkundröunoiš Egiptanke pohjoižes (1275 km), Livijanke lodehes (383 km), Čadanke päivlaskmas (1360 km), Keskafrikan Tazovaldkundanke suvipäivlaskmas (175 km), Suvisudananke suves (2184 km), Eritrejanke (605 km) da Efiopijanke (769 km) suvipäivnouzmas. Ühthine röunoiden piduz — 6751 km. Valdkundan pohjoižpäivnouzmaižed randad lainištab Rusked meri. Randanpird om 853 km pitte.

Mägišt otab Sudanan enamban palan. Sen korktuz om 300..1000 metrad. Nil-jogen alangišt läbitab sidä suvespäi pohjoižhe. Nil-jogi augotab Vauktan Nilan- da Sinivauvhan Nilan-jogiden ühthejoksmusel, sigä-žo Hartum-pälidn seižub. Kaik man joged oma Nil-jogen basseinas.

Livijan da Nubijan rahvahatomad mad levigatas valdkundan pohjoižel. Savannad da jogirandaižed harvad mecad oma man keskuses. Mäged oma päivlaskmpolel da päivnouzmpolel. Sudanan kaikiš korktemb čokkoim om Derib Kal'der-krateran seinäd (man päivlaskmas), 3042 m meren pindan päl.

Klimat om subekvatorialine man agjahižes suves da räkän rahvahatoman man Hartumaspäi pohjoižhe.

Politine sistem

Ohjandusen form om federativine konstitucine prezidentine tazovaldkund. Valdkundan da ohjastusen pämez' om prezident. Rahvaz valičeb hänen kandidaturad. Prezident-žo om armijan päižeks käskmeheks. Vll 1989−2016 ei olend päministran radnikust.

Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Provincijoiden nevondkund, se mülütab 50 ühtnijad. Valitas heid provincijoiden suimil kudeks vodeks. Alakodi om Rahvahaline Suim (arab.: المجلس الوطني السوداني‎ Al'-Madžlis al'-Vatani, angl.: National Assembly), se kogoneb 426 ristituspäi. Heid-ki valitas provincijoiden suimil kudeks vodeks.

Prezidentan i parlamentan ühtnijoiden järgvaličendad oliba vn 2015 13.-16. päivil sulakud. Parlament om pästtud radmaspäi vn 2019 11. sulakud sodakukerdusen jäl'ghe, Päličmänendpordon Rahvahaline Suim (angl.: Transitional Legislative Council) tegeb parlamentan velgusidme. Suverenine Nevondkund (angl. Sovereignty Council) om valdkundan tobmuden kollektivine pä vs 2019 elokun 21. päiväspäi, Abdel' Fattah al'-Burhan om sen ezimez' siš-žo dataspäi. Abdalla Hamduk radab päministran siš-žo päiväspäi. Jäl'gmäine valitud prezident om Omar Hasan Ahmed al' Bašir, sai 94,05% vl 2015 (68,2% vl 2010), se oli hänen videnz' strok vs 1989 kezakun 30. päiväspäi, laksi erindha vn 2019 sulakus sodakukerdusen jäl'ghe. Prezidentan i parlamentan valičendad lindäs vl 2022.

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Sudanan administrativiž-territorialine jagand.

Administrativiž-territorialižikš Sudan jagase 17 provincijaks (vilajet:aks vai štataks) kuziden regioniden territorijal: Pohjoine (2 provincijad), Darfur (5), Kordofan (2), Hartum (1), Kassal (Päivnouzmpol'ne Sudan) (3) da Sinivauvaz Nil (4). Provincijad alajagasoiš 86 ümbrikoks (angl.: district).

Eläjad

Sudanas elädas sudanalaižed. Hö oma islamauskojad-sunnitad hristanuskondan vähembusenke. Vl 2013 valdkundan ristitišt oli 34 847 910 eläjad^[3]. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (2018): Sudanan arabialaižed — läz 70%, toižed rahvahad — 30% (fur, bedža, nuba, fallata).

Vl 2012 Sudanas oli 104 lidnad enamba 2 tuhad eläjidenke^[4]. Sudanan järedad lidnad (enamba 500 tuh. ristituid vl 2012^[4], surembaspäi penembha): Omdurman, Hartum (pälidn), Pohjoine Hartum, Port Sudan, Kassal.

Ižanduz

Sudanan päeksport om kivivoi da sen produktad, puvill, sahar, gummiarabik, indine kunžut.

Homaičendad

Irdkosketused

Sudanan prezidentan oficialine sait (presidency.gov.sd). (arab.)
Sudanan parlamentan oficialine sait (parliament.gov.sd). (arab.) (angl.)
Sudanan ohjastusen oficialine sait (sudan.gov.sd) arhivas. (angl.)
Sudanan atlas Vikiaitas.

Sudan Vikiaitas

	Afrikan valdkundad
	Afrikan valdkundad Alžir \| Angol \| Benin \| Botsvan \| Burkina Faso \| Burundi \| Čad \| Džibuti \| Efiopii \| Egipt¹ \| Ekvatorialine Gvinei \| Eritrei \| Esvatini \| Gabon \| Gambii \| Gan \| Gvinei \| Gvinei-Bisau \| Jemen¹ \| Kabo Verde \| Kamerun \| Kenii \| Keskafrikan Tazovaldkund \| Komoran Sared \| Kongon Demokratine Tazovaldkund \| Kongon Tazovaldkund \| Kot d'Ivuar \| Lesoto \| Liberii \| Livii \| Madagaskar \| Malavi \| Mali \| Marok \| Mavrikii \| Mavritanii \| Mozambik \| Namibii \| Niger \| Nigerii \| Ruand \| San Tome da Prinsipi \| Seišelan Sared \| Senegal \| Sjerra Leone \| Somali \| Sudan \| Suviafrikan Tazovaldkund \| Suvisudan \| Zambii \| Zimbabve \| Tanzanii \| Togo \| Tunis \| Ugand
	¹ Om Azijas mugažo.

[1] Sudanan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Vn 2005 Sudanan Konstitucijan tekst möhembaižidenke vajehtusidenke constituteproject.org-saital. (angl.)

[3] Country Rank. Countries and Areas Ranked by Population: 2013 (Valdkundad i territorijad ristitišton mödhe) // U.S. Department of Commerce (AÜV:oiden torguindministruz). — Census.gov. (angl.)

[Sudanlidnad-4] 4,0 ^4,1 Sudan: largest cities and towns and statistics of their population (Sudan: kaikiš surembad lidnad i niiden ristitišton statistik. 2012-05-24). — World-gazetteer.com. (angl.)

[1]

[2]

[3]

[4]