Seišelan Sared

Seišelan Sariden Tazovaldkund
Repiblik Sesel (seiš.)
République des Seychelles (fr.)
Republic of Seychelles (angl.)
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Viktorii
Eläjiden lugu (2018)	94,633 ristitud
Pind	455 km²
Kel'	seišelan, francijan, anglijan
Valdkundan pämez'	Uovel Ramkalavan
Päministr	eile olmas
Religii	hristanuskond
Valüt	Seišelan rupii (Rs, SR) (SCR)
Internet-domen	.sc
Telefonkod	+248
Aigvö	UTC+4

Seišelan Sared vai Seišelad, täuz' oficialine nimituz — Seišelan Sariden Tazovaldkund (seiš.: Repiblik Sesel [repibˈlik seˈsel], franc.: République des Seychelles [ʁe.py.bˈlik de sɛˈʃɛl], angl.: Republic of Seychelles [rɪˈpʌblɪk ɒv seɪˈʃɛlz]), om sar'hine valdkund Päivnouzmaižes Afrikas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Viktorii.

Istorii

Araban merimatkadajiden tulendoiden sarihe todištused oma kaičenus, ned oma 9.-10. voz'sadoiden kaumad Siluet-sarel i kirjutesed Frigit (Fregat)-saren kall'oil. Sil aigal sarel ei olend kaikenaigaižid eläjid, i Seišelan sared oliba peitsijaks piratoiden täht vaiše. Vl 1502 Vasko da Gama, sil aigal admiral, ujui siš rajonas i znamoiči Amirantižid sarid Admiraližikš, portugaližed kartografad toiba ičeze kompaskartoile Mae-sart Ilja Ganaa-nimen al. Anglijalaižed tuliba sarišton randištole ezmäižikš evropalaižiden keskes, vl 1609 A. Šarpei-kapitanan ekspedicii tedoiži da ümbrikirjuti sen tarkkohtid. Francijalaižed paniba ezmäižid kaikenaigaižid eländpunktoid Mae- i Praslen-saril, vspäi 1756 hö sädiba niil eriližmagutesiden plantacijoid (korican, uniheinän i vanilin). Arni sil aigal sared saiba ühthišt nimitust, Francijan rahaazjoiden Žan-Moro de Sešel'-ministran kanzannimen mödhe.

Francižed kolonistad toiba Seišelan sarihe orjid Madagaskaraspäi i Päivnouzmaižes Afrikaspäi. Vl 1794 Sur' Britanii anasti sarištod, i vl 1814 Seišelan sared oliba pandud sen tobmuden alle oficialižikš Parižan kožundaktan mödhe. Sur' Britanii tühjiti orjut Seišeloil vl 1835 i kucuškanzi Indijan eläjid immigrantoikš 19. voz'sadan keskespäi, heiden radmine oli torguind i kokosplantacijoiden holitiž. Vl 1840 sared oliba ližatud britanižhe Mavrikii-kolonijha, i sišpäi kitajalaižed zavodiba sirta sarile. Vl 1903 Seišelad oliba kätud Britanijan vencan erigoittud kolonijaks.

Vn 1976 29. päiväl kezakud Seišelan Sared tedištoitiba ičeze ripmatomudes Sures Britanijaspäi.

Valdkundan videnz' lugul Konstitucii om vahvištadud vl 1993, se om väges äiluguižidenke vajehtusidenke^[2].

Geografijan andmused

Seišelad sijadasoiš pohjoižpolehe Madagaskaraspäi, vähäižen suvhe ekvatoralpäi, läz 1600 kilometras päivnouzmha Afrikan kontinentalpäi. Kaik 115 sart mülüdas tazovaldkundha, vaiše 33 oma elänzoittud. Kaikiš suremb om Mae-sar' (157,3 km²), Viktorii-pälidn i valdkundan üks'jäine rahvahidenkeskeine lendimport sijadasoiš sil. Toižed znamasižed sared oma Siluet, Praslen, La Dig. Om äi penid koralližid sarid.

Seišelan Sariden randad lainištab Indine valdmeri. Randanpird — 491 km.

Politine sistem

Ohjandusen form om unitarine prezidentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke. Valdkundan da ohjastusen pämez' om prezident (seiš.: Prezidan Larepiblik Sesel, franc.: Président de la République des Seychelles, angl.: President of the Republic of Seychelles). Kaik rahvaz valičeb händast videks vodeks, üks' kahtenz' strok om voimusine.

Käskusenandai tobmuz om üks'kodine parlament. Se om Rahvahaline Suim (seiš.: Lasanble Nasyonal, franc.: Assemblée nationale, angl.: National Assembly) 35 ezitajanke. Heiden valdatusiden strok om viž vot, kaik rahvaz valičeb.

Seišeloiden generaližed valičendad oliba vn 2020 22.-24. päivil redukud, valitihe valdkundan prezidentad (järgenduseližed) i parlamentan ühtnijoid (edelstrokuižed valičendad ühtenzoitmaha niid prezidentan valičendoidenke). Voziden 2016−2020 Denni For-prezident sai kilad. Prezident om Uovel Ramkalavan vn 2020 redukun 26. päiväspäi (sai 54,91 % änid), hän oli parlamentižen oppozicijan lideraks vll 1998−2011 and 2016−2020, ühtni prezidentan edeližihe nellhä valičendoihe (2001, 2006, 2011, 2016), no sai kildust joga kerdan enamba mi 40 % änid rezul'tatanke. Parlamentan seičemenz' kucund om valitud da radab vn 2020 redukuspäi.

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Seišelan Sariden administrativiž-territorialine jagand.

Seišelan Sared jagasoiš kaks'kümneks videks ümbrikoks (angl.: district).

Eläjad

Seišelan Saril elädas seišelalaižed. Vn 2014 heinkus valdkundan ristitišt oli 91,650 eläjad. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'. Se om kaikiš penemb Afrikan valdkund ristitišton lugun mödhe. Ühesa eläjad kümnespäi elädas Mae-sarel.

Uskondan mödhe (2010): riman katolikad — 76,2 %, protestantad — 10,5 %, toižed hristanuskojad — 2,4 %, induistad — 2,4 %, islamanuskojad — 1,6 %, toižed uskojad — 1,1 %, märhapanendata — 4,9 %, religijatomad — 0,9 %.

Ižanduz

Seišelad oma šingotai ma, kaikiš elokahambišpäi Afrikas, rippub irdpol'žes torguindaspäi lujas märas. Vl 2024 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli 2,2 mlrd. US$ ekvivalentas (168. sija mail'mas; US$21,875 ühtele hengele, 52. sija) vai 4,3 mlrd. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (173. sija; US$43,151 ühtele hengele, 49. sija). Ižandusen baz om turistoiden holituz, ofšor i maižanduz. Mail'man enamba mi 140 tuhad kompanijoid oma registriruidud sariden ofšoras. Lindvodind om maižandusen aluseks. Kazvatadas nenid kul'turoid: cinnamon, batat, tapiok, bananad. Kalanpüdand andab torhut konserviruidud da kül'menzoittud kalan tehmižen täht, kudamb om eksportan päpalaks. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.

Kogosüdäiproduktan palad (2017): maižanduz — 2,5 %, tegimišt — 13,8 %, holitišiden sfer — 83,7 %. Radajiden järgenduz sektoroidme vl 2006: maižanduz — 3 %, tegimišt — 23 %, holitišiden sfer — 74 %.

Valdkund eksportiruib nenid tavaroid: konservuidud i kül'menzoittud kala, kivivoin ümbriradmižen produktad (toštmižeksport). Importan tavarad oma mašinansauvomižen produkcii i mašiništ, kivivoin ümbriradmižen produktad, himižed substancijad, kulutajiden tavarad, söndtavarad. Vl 2017 import ületi eksportad läz kahthe kerdha. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad (2017) oma Araban Ühtenzoittud Emiratad (Seišeloiden eksportan 28,5 % i importan 13,4 %), Francii (Seišeloiden eksportan 24,0 % i importan 9,4 %), Sur' Britanii (eksportan 13,8 %), Italii (eksportan 8,9 %), Ispanii (importan 5,7 %), Suviafrikan Tazovaldkund (importan 5,0 %), Saksanma (Seišeloiden eksportan 4,6 %).

Galerei

National House om valdkundan ohjastusen ministrusiden tobjan palan sijaduz Viktorii-pälidnas, 1970-nded voded
Röunantagaižiden azjoiden i turizman ministruz (Viktorii, uhoku 2025)
Seišeloiden Keskuzbank (Labank santral Sesel / Banque centrale des Seychelles / Central Bank of Seychelles, Viktorii, uhoku 2014)
Seišeloiden Londusen istorijan muzei (Viktorii, kül'mku 2013)

Homaičendad

Irdkosketused

Seišelan Sared Vikiaitas

	Afrikan valdkundad
	Afrikan valdkundad Alžir \| Angol \| Benin \| Botsvan \| Burkina Faso \| Burundi \| Čad \| Džibuti \| Efiopii \| Egipt¹ \| Ekvatorialine Gvinei \| Eritrei \| Esvatini \| Gabon \| Gambii \| Gan \| Gvinei \| Gvinei-Bisau \| Jemen¹ \| Kabo Verde \| Kamerun \| Kenii \| Keskafrikan Tazovaldkund \| Komoran Sared \| Kongon Demokratine Tazovaldkund \| Kongon Tazovaldkund \| Kot d'Ivuar \| Lesoto \| Liberii \| Livii \| Madagaskar \| Malavi \| Mali \| Marok \| Mavrikii \| Mavritanii \| Mozambik \| Namibii \| Niger \| Nigerii \| Ruand \| San Tome da Prinsipi \| Seišelan Sared \| Senegal \| Sjerra Leone \| Somali \| Sudan \| Suviafrikan Tazovaldkund \| Suvisudan \| Zambii \| Zimbabve \| Tanzanii \| Togo \| Tunis \| Ugand
	¹ Om Azijas mugažo.

[1] Seišelan Sariden ristitišt vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Seišeloiden vn 1993 Konstitucijan tekst vajehtusidenke vodele 2017 constituteproject.org-saital. (angl.)

[1]

[2]