Tanzanii

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Tanzanijan Ühtenzoittud Tazovaldkund
Jamhuri ya Muungano wa Tanzania (suah.)
United Republic of Tanzania (angl.)
 Flag
Flag of Tanzania.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of Tanzania.svg
Pälidn Dodom
Eläjiden lugu (2014) 49 639 138[1] ristitud
Pind 945 203 km²
Tanzanijan Ühtenzoittud TazovaldkundJamhuri ya Muungano wa Tanzania (suah.)United Republic of Tanzania (angl.)
Kel' suahili, anglijan
Valdkundan pämez' Džakaja Kikvete
Päministr Mizengo Pinda
Religii hristanuskond, islam, paganuz
Valüt tanzanijan šilling (TZS)
Internet-domen .tz
Telefonkod +255 (+007 Kenijaspäi da Ugandaspäi)
Aigvö UTC+3

Tanzanii, oficialižikš — Tanzanijan Ühtenzoittud Tazovaldkund (suah. Jamhuri ya Muungano wa Tanzania, angl. United Republic of Tanzania), om valdkund Päivnouzmaižes Afrikas. Sen pälidn om Dodom. Käskusenandajan da radonoigendajan tombuziden päaluskundad sijadase sigä. Verazmaiden sur'oigenduzkundad da bankad sijadase toižes, vanhas (1993-vodhesai) pälidnas, Dar Es Salamas.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vozil 1961 da 1963 Tanzanijan erazvuiččed palad tedotiba ičeze ripmatomudes Sures Britanijaspäi.

Tanzanii-nimi om saudud sana, se om tehtud enččiden kolonijoiden kahtes nimespäi: Tanganjik da Zanzibar. Niišpäi, a mugažo Pemb-saren ühtes, vl 1964 sulakun 26. päiväl sädihe-ki Tanzanijad.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tanzanijan topografine kart.

Tanzanii röunatab Kenijan da Ugandanke pohjoižes, Ruandan, Burundin da Kongon Demokratižen Tazovaldkundanke päivlaskmas, Zambijan, Malavin da Mozambikanke suves. Indižen valdmeren randpol' om man päivnouzmas. Randanpird om 1424 km pitte.

Mägitazangištod oma enambuses valdkundan pindal. Kaikiš korktemb Afrikan čokkoim sijadase Kenijan röunal, se om Kilimandžaro-mägi, 5891,8 metrad meren pindan päl. Kaikiš järedambiden Afrikan järviden palad sijadase Tanzanijan röunoil: Viktorii-järv om pohjoižes, Tanganjik-järv sijadase päivlaskmas, Njas-järv läikab suves.

Londuseližed pävarad oma kivivoi, londuseline gaz, kivihil', raudkivend, tin, fosfatad, kuld, almazad; toižed varad oma mec da gidroenergii.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundan rahaazjoiden da ekonomikan ministruz Dar Es Salamas.

Ohjandusen form om unitarine konstitucine prezidentine tazovaldkund. Valdkundan da ohjastusen pämez' om prezident, kudambad ristitišt valičeb videks vodeks (enamba kaht strokud ei sa).

Valdkundan Suim (suah. Bunge) — se om üks'kodine nacionaline parlament. Deputatoiden lugu om 274 ristitud. Heišpäi 232 ristituid kaik rahvaz valičeb kerdan vides vodes, 37 deputatad oma naižed (heid paneb prezident radsijaha), 5 deputatad ezineba Zanzibaran avtonomijan sen suimaspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Tanzanijan administrativiž-territorialine jagand.

Administrativiž-territorialižikš Tanzanii alajagase 30 agjaha[2] (suah. Mkoa), 5 agjad niišpäi oma ühtenzoittud Zanzibar-avtonomijha.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tanzanijas elädas tanzanijalaižed.

Tanzanijan järedad lidnad (enamba 200 tuh. ristitud vl 2010[3]): Dar Es Salam, Mvanz, Zanzibar, Dodom (pälidn), Aruš, Mbej, Morogoro da Tang.

Rahvahanižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tanzanijan päeksport om kuld (22%), maižandusen produktad (läz 15%, sidä kesken kofe, pal'mvoi, kakao, perč, čai, nižu), hobed (9%), vas'k (6%); toine eksport — marganc (5%), tabak (5%), kala (4%), kivivoi (3%), puvill (2%), zelläd (2%), londuseline gaz (1%).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Tanzanijan ristitišton endustuz vl 2014 heinkus. — Mail'man faktoiden kirj (Cia.gov). (angl.)
  2. Tanzania: State Gazettes New Regions, Districts. — Daily News (Dar es Salaam, Tanzania). — Allafrica.com. (angl.)
  3. Tanzania: largest cities and towns and statistics of their population. — World-gazetteer.com. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Afrikan valdkundad
Afrikan valdkundad
Alžir | Angol | Benin | Botsvan | Burkina Faso | Burundi | Čad | Džibuti | Efiopii | Egipt1 | Ekvatorialine Gvinei | Eritrei | Esvatini | Gabon | Gambii | Gan | Gvinei | Gvinei-Bisau | Jemen1 | Kabo Verde | Kamerun | Kenii | Keskafrikan Tazovaldkund | Komoran Sared | Kongon Demokratine Tazovaldkund | Kongon Tazovaldkund | Kot d'Ivuar | Lesoto | Liberii | Livii | Madagaskar | Malavi | Mali | Marok | Mavrikii | Mavritanii | Mozambik | Namibii | Niger | Nigerii | Ruand | San Tome da Prinsipi | Seišelan Sared | Senegal | Sjerra Leone | Somali | Sudan | Suviafrikan Tazovaldkund | Suvisudan | Zambii | Zimbabve | Tanzanii | Togo | Tunis | Ugand

1 Om Azijas mugažo.