Mine sisu juurde

Zarečnii (Sverdlovskan agj)

Vikipedii-späi
Zarečnii
Заречный
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2023) 28,517 ristitud
Pind 29,27 km²
Zarečnii Заречный
Pämez' Andrei Zaharcev
(tal'vku 2016—)
Telefonkod +7−34 377-xx-xxx
Avtokod 66, 96, 196
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Zarečnii (ven.: Заре́чный) om Venäman lidn Sverdlovskan agjan suves. Se om Zarečnijan lidnümbrikon administrativine keskuz da pala.

Eländpunktan aluz om pandud vn 1955 2. päiväl heinkud kuti Zarečnii-žilo sauvomha da holitamha Belojarskan LES:an. Se oli Komsomolan ühtnijoiden sauvomine. Vl 1957 vajehtihe projektad i sauvoškanzihe ezmäižen tegimištoližen nevondkundaližen AES:an. Ühtenz' energoblok om pästtud töhö vl 1964, kahtenz' — vl 1967, koumanz' — vodel 1980, nellänz' om rados vspäi 2016. Vl 1992 lidnanvuitte žilo sai lidnan statusad.

Zarečnii šingotase Belojarskan AES:al (energii, izotopad) i sauvondmaterialiden tehmižel (polipropilentorved, rosttumatoi metalline vanutez), mülüiden pästandal kivivoin samižen da ümbriradmižen täht, mugažo meblin i oluden edheotandad ratas.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Pišm-jogen (Tur-jogen oiged ližajogi) Belojarskan vezivaradimen päivnouzmaižel hural randal (om täuttud vodele 1963, 38 km²), 240 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Lidnan raudte radab vaiše juguiden täht, lähembaine Muranitnii-raudtestancii, 5. km i 11. km-seižutezplatformad oma kahtes kilometras päivnouzmha lidnaspäi. Matkad Jekaterinburgan röunhasai om 30 km päivlaskmha orhal vai 41 km avtotedme, keskushesai — 43 km orhal vai 54 km avtol. Lähembaižed lidnad oma Asbest 34 km pohjoižhe orhal vai avtol, i Aramil' Kol'covo-lendimportanke 29 km päivlaskmha orhal vai 44 km avtotedme.

Mezenskoje-žilo (vspäi 1612, 1457 rist. vl 2010) da koume pen't küläd mülüdas lidnümbrikho Zarečniijan ližaks. Lidnümbrikon pind — 299,3 km².

Lidnümbrikon tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez'. Edeline Administracijan pämez' om Jevgenii Dobrodei, radoi vn 2016 keväz'kuhusai. Lidnan Duman ezimez' om Andrei Kuznecov vn 2019 uhokuspäi.

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 26 820 ristitud, lidnümbrikon — 29 765 ristitud. Kaik 27 617 ristitud elihe lidnas i 31 207 ristitud kaikes lidnümbrikos vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 29 800 eläjad vll 1998−2000.

Rahvahad (ozutadud rahvahudenke vl 2010): venälaižed — 93,9 %, totarlaižed — 1,7 %, ukrainalaižed — 1,4 %, toižed rahvahad — 3,0 %.

Ortodoksižen hristanuskondan koume jumalanpertid[1] oma avaitud lidnas: puine Mikulai-čudonsädajan (letihe vl 1993), kivine Jumalanmaman Katken (om saudud vll 2010−2016) i Aleksii Moskvalaižen (2001−2005). Protestantizman (vižkümnenden päivän uskojiden) «Päzutand»-pühäpert' om saudud Zarečnijas.

Uralan tehnologine kolledž[2] (MIFI:n filial) om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

  1. Zarečnijan lidnümbrikon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Uralan tehnologižen kolledžan sait (urtk-mephi.ru). (ven.)



Sverdlovskan agjan lidnad
Alapajevsk | Alasald | Alasergid | Alatagil | Alatur | Aramil' | Artömovskii | Asbest | Berözovskii | Bogdanovič | Degtärsk | Irbit | Ivdel' | Jekaterinburg | Kačkanar | Kamensk Uralal | Kamišlov | Karpinsk | Kirovgrad | Krasnoturjinsk | Krasnoufimsk | Krasnoural'sk | Kušv | Lesnoi | Mihailovsk | Nevjansk | Novoural'sk | Pervoural'sk | Polevskoi | Rež | Revd | Serov | Severoural'sk | Sisert' | Sredneural'sk | Suhoi Log | Zarečnii | Talic | Tavd | Turinsk | Uz' Läl' | Verhoturje | Volčansk | Üläpišm | Üläsald | Ülätagil | Ülätur