Zarečnii (Sverdlovskan agj)

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Zarečnii
Заречный
 Lidnanznam
Coat of Arms of Zarechny (Sverdlovsk oblast).png
 Flag
Flag of Zarechny (Sverdlovsk oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2018) 27 595 ristitud
Pind 30 km²
Zarečnii Заречный
Pämez' Andrei Zaharcev
(tal'vku 2 016—)
Telefonkod +7-34 377-xx-xxx
Avtokod 66, 96, 196
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Zarečnii (ven.: Заречный) om Venäman lidn Sverdlovskan agjan suves. Se om Zarečnijan lidnümbrikon administrativine keskuz da pala.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vn 1955 2. päiväl heinkud kuti Zarečnii-žilo sauvomha da holitamha Belojarskan LES:an. Se oli Komsomolan ühtnijoiden sauvomine. Vl 1957 vajehtihe projektad i sauvoškanzihe ezmäižen tegimištoližen nevondkundaližen AES:an. Ühtenz' energoblok om pästtud töhö vl 1964, kahtenz' — vl 1967, koumanz' — vodel 1980, nellänz' om rados vspäi 2016. Vl 1992 lidnanvuitte žilo sai lidnan statusad.

Zarečnii šingotase Belojarskan AES:al (energii, izotopad) i sauvondmaterialiden tehmižel (polipropilentorved, rosttumatoi metalline vanutez), mugažo meblin i oluden edheotandad ratas.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Pišm-jogen (Tur-jogen oiged ližajogi) Belojarskan vezivaradimen päivnouzmaižel hural randal (om täuttud vodele 1963, 38 km²), 240 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Lidnan raudte om vaiše juguiden täht, lähembaine Muranitnii-raudtestancii, 5. km i 11. km-seižutezplatformad oma 2 kilometras päivnouzmha lidnaspäi. Matkad Jekaterinburgan röunhasai om 30 km päivlaskmha orhal vai 41 km avtotedme, keskushesai — 43 km orhal vai 54 km avtol. Lähembaižed lidnad oma Asbest 34 km pohjoižhe orhal vai avtol, i Aramil' Kol'covo-lendimportanke 29 km päivlaskmha orhal vai 44 km avtotedme.

Mezenskoje-žilo (vspäi 1612, 1457 rist. vl 2010) da koume pen't küläd mülüdas lidnümbrikho Zarečniijan ližaks. Lidnümbrikon pind — 299,3 km².

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 26 820 ristitud, lidnümbrikon — 29 765 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 29 800 eläjad vll 1998−2000. Kaik 31 207 ristitud elihe lidnümbrikos vl 2017. Ortodoksižen hristanuskondan kaks' jumalanpertid i protestantizman (vižkümnenden päivän uskojiden) «Päzutand»-pühäpert' oma saudud lidnas.

Rahvahad (ozutadud rahvahudenke vl 2010): venälaižed — 93,9%, totarlaižed — 1,7%, ukrainalaižed — 1,4%, toižed rahvahad — 3,0%.

Uralan tehnologine kolledž[1] om professionaližen opendusen aluzkundaks.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Uralan tehnologižen kolledžan sait (urtk-mephi.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Sverdlovskan agjan lidnad
Alapajevsk | Alasald | Alasergid | Alatagil | Alatur | Aramil' | Artömovskii | Asbest | Berözovskii | Bogdanovič | Degtärsk | Irbit | Ivdel' | Jekaterinburg | Kačkanar | Kamensk Uralal | Kamišlov | Karpinsk | Kirovgrad | Krasnoturjinsk | Krasnoufimsk | Krasnoural'sk | Kušv | Lesnoi | Mihailovsk | Nevjansk | Novoural'sk | Pervoural'sk | Polevskoi | Rež | Revd | Serov | Severoural'sk | Sisert' | Sredneural'sk | Suhoi Log | Zarečnii | Talic | Tavd | Turinsk | Uz' Läl' | Verhoturje | Volčansk | Üläpišm | Üläsald | Ülätagil | Ülätur