Sredneural'sk

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Sredneural'sk
Среднеуральск
 Lidnanznam
Coat of Arms of Sredneuralsk (Sverdlovsk oblast).png
 Flag
Flag of Sredneuralsk (Sverdlovsk oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2018) 23 353 ristitud
Pind 83,8 km²
Sredneural'sk Среднеуральск
Pämez' Aleksei Kostigin
(tal'vku 2 018—,
velgusentäutai)
Telefonkod +7-34 368-xx-xxx
Avtokod 66, 96, 196
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Sredneural'sk (ven.: Среднеуральск) om Venäman lidn Sverdlovskan agjan suvipäivlaskmas. Se om Jekaterinburgan pohjoine ezilidn, Sredneural'skan lidnümbrikon administrativine keskuz da pala.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1931 SUGRES-žiloks sauvomha da holitamha valdkundaližen rajonižen elektrostancijan (Sredneural'skan GRES, radab vspäi 1936). Vn 1932 10. päiväl heinkud kätihe radnikžiloks nügüdläiženke nimenke. Vn 1966 17. päiväl uhokud Sredneural'sk-žilo sai lidnan statusad.

Sredneural'sk šingotase järedal GRES:al, sauvondmaterialiden tehmižel (metalližkonstrukcijad, raudbetontegesed, pumaterialad, asfal't) i sömtegimištol (pühävoi, kolbas, vin), mugažo maižandusel (kalakazvatusen edheotand, lindfabrik).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Isetinjärven-vezivaradimen päivnouzmaižel randal (24 km², ven.: Исетское озеро, Iset'-jogen purde, Obin hurapol'ne bassein), Keskmäižen Uralan päivnouzmaižil pautkil, 252..278 m ü.m.t. korktusil. Matkad Jekaterinburghasai om 5 km suvhe orhal vai 8 km avtotedme, raudte tuleb Sredneural'skha vaiše jüguiden täht. Toine lähembaine lidn om Üläpišm 1 km suvipäivnouzmha orhal vai avtotel. Pened manrehkaidused oleldas, voib olda 6 ballhasai.

Kaks' pen't küläd da üks' žilo mülüdas lidnümbrikho Sredneural'skan ližaks. Lidnümbrikon pind — 83,98 km².

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 20 449 ristitud, lidnümbrikon — 20 771 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Vl 2017 kaik 23 479 ristitud elihe lidnümbrikos. Ortodoksižen hristanuskondan ph. Mikulai-čudonsädajan jumalanpert' om saudud vll 2001−2011.

Rahvahad (ozutadud rahvahudenke vl 2010): venälaižed — 88,8%, totarlaižed — 5,0%, baškiralaižed — 1,4%, toižed rahvahad — 4,8%.

Professionaližen opendusen lähembaižed aluzkundad sijadasoiš Üläpišm- i Jekaterinburg-lidnoiš.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Sverdlovskan agjan lidnad
Alapajevsk | Alasald | Alasergid | Alatagil | Alatur | Aramil' | Artömovskii | Asbest | Berözovskii | Bogdanovič | Degtärsk | Irbit | Ivdel' | Jekaterinburg | Kačkanar | Kamensk Uralal | Kamišlov | Karpinsk | Kirovgrad | Krasnoturjinsk | Krasnoufimsk | Krasnoural'sk | Kušv | Lesnoi | Mihailovsk | Nevjansk | Novoural'sk | Pervoural'sk | Polevskoi | Rež | Revd | Serov | Severoural'sk | Sisert' | Sredneural'sk | Suhoi Log | Zarečnii | Talic | Tavd | Turinsk | Uz' Läl' | Verhoturje | Volčansk | Üläpišm | Üläsald | Ülätagil | Ülätur