Mine sisu juurde

Kačkanar

Vikipedii-späi
Kačkanar
Качканар
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 37,687 ristitud
Kačkanar Качканар
Pämez' Andrei Jaroslavcev
(heinku 2018—)
Telefonkod +7−34 341-xx-xxx
Avtokod 66, 96, 196
Aigvö UTC+5 (MSK+2)


Kačkanar (ven.: Качкана́р) om Venäman lidn Sverdlovskan agjan päivlaskmas. Se om Kačkanaran lidnümbrikon administrativine keskuz.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunktan aluz om pandud vn 1957 27. päiväl semendkud kuti žilo samha raudkivendod kar'jermahtusel, nimitihe Uralan lähižen Kačkanar-mägen mödhe (878 m), 18. voz'sadan purtkes — Keskanar. Komsomolan i kompartijan ühtnijad, armijan enččed sodamehed sauvoiba ut lidnad pal'hal sijal. Vspäi 1968 Kačkanar om lidnan statusanke.

Kačkanar šingotase raudkivendon küllästamižfabrikal, raudbetontegimel, lämuzelektrokeskusel, elektromašiništon tehmižel samižsarakon täht, mugažo leibäntegim radab.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase Kačkanar-mägen al, Pit'k-mägen pautkel (ven.: Долгая, 402 m kortte), Tur-jogen Vii-joginiškan oiktal randal (ven.: Выя, Obinjogen hurapol'ne bassein), 330 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Alavijan vezivaradim (9,4 km²) om pohjoižhe lidnaspäi. Matkad Permin randan röunhasai om 5 km päivlaskmha orhal, Jekaterinburghasai — 217 km suvhe orhal, 253 km avtotedme vai raudtedme. Lähembaižed lidnad oma Lesnoi 16 km suvipäivnouzmha orhal, 30 km avtol vai 42 km raudtedme, i Alatur ani Lesnoin taga. Voib olda penid sijaližid manrehkaidusid (30. keväz'ku 2010 — 4 ballad).

Valerianovsk- (2198 rist. vl 2010) i Imennovskii- (55 rist. vl 2010) žilod mülüdas lidnümbrikho Kačkanaran ližaks. Lidnümbrikon pind — 318,39 km².

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 41 426 ristitud, lidnümbrikon — 43 679 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 47..48 tuhad eläjid vozil 1989−2001 (48 800 rist. vl 1996). Kaik 39 338 ristitud elihe lidnas i 41 579 ristitud kaikes lidnümbrikos vl 2017.

Rahvahad (2010, ozutadud rahvahudenke): venälaižed — 93,8%, totarlaižed — 2,7%, toižed rahvahad — 3,5%.

Ortodoksižen hristanuskondan koume pühäpertid[1] oma olmas lidnas: Jumalanmaman «Pölištunuziden aznoičend»-jumalaižen vanh i uz' jumalanpertid, mugažo ph. Panteleimon-spravitajan časoun'. Islaman pühäpert' om avaitud, uz' mečet' om sauvomižes vspäi 2021.

Kačkanaran kaivuztegimišton kolledž[2] i Uralan radiotehnižen kolledžan filial[3] (Jekaterinburg) oma professionaližen opendusen aluzkundoikš.

Galerei[vajehta | vajehtada tekst]

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Kačkanaran pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Kačkanaran kaivuztegimišton kolledžan sait (kgpk.my1.ru). (ven.)
  3. Kačkanaran filial Uralan radiotehnižen kolledžan urtt.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]



Sverdlovskan agjan lidnad
Alapajevsk | Alasald | Alasergid | Alatagil | Alatur | Aramil' | Artömovskii | Asbest | Berözovskii | Bogdanovič | Degtärsk | Irbit | Ivdel' | Jekaterinburg | Kačkanar | Kamensk Uralal | Kamišlov | Karpinsk | Kirovgrad | Krasnoturjinsk | Krasnoufimsk | Krasnoural'sk | Kušv | Lesnoi | Mihailovsk | Nevjansk | Novoural'sk | Pervoural'sk | Polevskoi | Rež | Revd | Serov | Severoural'sk | Sisert' | Sredneural'sk | Suhoi Log | Zarečnii | Talic | Tavd | Turinsk | Uz' Läl' | Verhoturje | Volčansk | Üläpišm | Üläsald | Ülätagil | Ülätur