Džakart
Lidnanznam
|
Flag
|
| Valdkund | Indonezii |
| Eläjiden lugu (2023) | 11,249,678 ristitud |
| Pind | 661,5 km² |
| |
| Pämez' | Heru Budi Hartono (reduku 2022—) |
| Telefonkod | +62−21 |
| Avtokod | B |
| Aigvö | UTC+7 |
Džakart (indonez. i jav. Jakarta, indonezine virkand [dʒaˈkarta]; edel 1527. vot — Sunda Kelapa, edel 1619. vot — Džajakart, edel 1942. vot — Batavii) om eriline pälidnalaine ümbrik (indonez.: Daerah Khusus Ibu Kota Jakarta), Indonezijan pälidn da sen kaikiš suremb lidn. Vn 2024 elokule valdkundan pälidnan sirdand planiruiše udhe Nusantar-lidnha Kalimantan-saren päivnouzmaižel randpolel, sen ezmäine pordaz om sauvomas vspäi 2019.
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Lidn sijadase Jav-saren lodehližel randištol, kus Čilivung-jogi (Kali Besar-jogi) lankteb Javanmerhe, kahesa metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel.
Klimat om ekvatorialine, tropine mussonine. Voden keskmäine lämuz om +28,2 C°, kuidme +27,3..+28,8 C°. Ekstremumad oma +18,9 C° (sügüz'ku) i +37,9 C° (reduku). Paneb sadegid 1933 mm vodes, enamba vilukus (373 mm) i uhokus (381 mm), vähemba kezakus-sügüz'kus (52..80 mm kus). Meriveden lämuz om +28..+30 C° vodes läbi. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 75..85 % röunoiš voden aigan.
Tobmuz
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Džakart jagase videks lidnrajonaks ühtenke ümbrikonke. Pälidnalaižen ümbrikon pämez' nimitase gubernatoraks.
Edeline lidnan pämez' (gubernator) om Anis Basvedan (reduku 2017 — reduku 2022, Anies Baswedan).
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vl 2011 kaik 10 187 595 ristitud elihe lidnas[1]. Vn 2010 Indonezijan rahvahanlugemižen mödhe läz 28 mln ristituid elihe lidnaglomeracijas 6392 km² pindal.
Eläjiden religiozine mülükund: 85,5 % oma islaman polenpidajad, 5,2 % — protestantad, 4,8 % — katolikad, 3,5 % — buddistad, 1,0 % — induistad.
Transport
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Avtobusad, kiruhavtobusad, ezilidnelektrojonused da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas i sen aglomeracijas. Metropolitenan ezmäine jono radab vspäi 2019 (13 stancijad), monorel's da metron kahtenz' jono oma sauvomas vspäi 2013. Kaikiš znamasižemb valdkundas Tandžungpriok-konteinerport sijadase 13 km pohjoižhe lidnaspäi. Lidn om avto-, raud-, il'm- da meriteiden tarbhaine keskuz.
Rahvahidenkeskeine civiline Sukarno-Hatta-lendimport (CGK / WIII, indonez.: Bandar Udara Internasional Soekarno–Hatta) om saudud päivlaskmaižes Tangerang-ezilidnas 20 km lodeheze Džakartan keskusespäi. Matknikoiden vozne valu om 60 mln (2013). Tehtas passažorreisid Suvipäivnouzmaižen Azijan maihe da Indonezijadme päpaloin, jügureisid kaiked mail'madme.
Rahvahidenkeskeižed sidod
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Sebruzlidnad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Afinad, Grekanma[2]
Bankok, Tailand[2]
Berlin, Saksanma[2][3] vs 1993 sulakun 22. päiväspäi[4]
Džidd, Saudan Arabii[2] vs 1979 keväz'kun 10. päiväspäi
Hanoi, Vjetnam[5]
Islamabad, Pakistan vs 1984 redukun 25. päiväspäi[6]
Kasablank, Marok[2] vs 1991 semendkun 27. päiväspäi
Los Andželes, AÜV[2] vs 1990 tal'vkun 28. päiväspäi[7]
Pariž, Francii[2] partnör-lidn vs 1995 sügüz'kun 8. päiväspäi[8]
Pekin, Kitai[2] vs 1992 elokun 4. päiväspäi[9]
Phen'jan, Pohjoižkorei[10]
Rotterdam, Alamad[2][11] vs 1986 elokun 1. päiväspäi
Seul, Suvikorei[2][12] vs 1984 heinkun 25. päiväspäi
Stambul, Turkanma[13]
Partnörregionad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Tokion prefektur, Japonii[2] vs 1989 redukun 23. päiväspäi[14]
Uz' Suviuel's-štat, Avstralii vs 1994 semendkun 30. päiväspäi
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Dinas Kependudukan dan Catatan Sipil. — Jumlah Penduduk Provinsi DKI Jakarta (kependudukancapil.go.id). (indonez.)
- ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 Perayaan HUT Jakarta Berharga RP 3,5 Miliar. — Berita.liputan6.com. (indonez.)
- ↑ Walikota Berlin Bangga Dengan Kota Jakarta. — Jakarta.go.id. (indonez.)
- ↑ Partnerstadt Jakarta. — Berlin.de. (saks.)
- ↑ Gubernur DKI dan Walikota Hanoi Tandatangani MOU Sister City. — Arsip.gatra.com. (indonez.)
- ↑ Islamabad-Jakarta Sister City Agreement to be reactivated. — App.com.pk. (angl.)
- ↑ Sister Cities of Los Angeles – Jakarta, Indonesia. — Sistercities.lacity.org. (angl.)
- ↑ Les pactes d'amitié et de coopération. — Paris.fr. (fr.)
- ↑ Beijing's Sister Cities. — Ebeijing.gov.cn. (angl.)
- ↑ Kerja Sama Sister City Jakarta-Pyongyang Ditandatangani (2007-02-28). — Beritajakarta.com. (indonez.)
- ↑ Jakarta-Rotterdam Cooperate on Flood Handling. — Beritajakarta.com. (angl.)
- ↑ Seoul-Jakarta Cooperation Getting Stronger. — Koreatimes.co.kr. (angl.)
- ↑ Sister Cities of Istanbul. — Greatistanbul.com. (angl.)
- ↑ Sister Cities. — Metro.tokyo.jp. (angl.)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Džakart-pälidnan regionan oficialine portal (jakarta.go.id). (indonez.) (angl.)
 |
Džakart Vikiaitas |
| Azijan pälidnad | ||
| Abu Dabi | Amman | Ankar | Astan | Ašhabad | Bagdad | Baku | Bandar Seri Begavan | Bankok | Beirut | Biškek | Dakk | Damask | Dili | Doh | Džakart | Dušanbe | El' Kuveit | Hanoi | Islamabad | Jerevan | Jerusalim | Kabul | Katmandu | Kuala Lumpur | Male | Manam | Manil | Maskat | Naip'jido | Nikosii | Pekin | Phen'jan | Pnompen' | Rijad | Sanaa | Seul | Singapur | Šri Džajavardenepura Kotte | Taškent | Tbilis | Tehran | Thimphu | Tokio | Ulanbatar | Uz' Deli | V'jent'jan | ||