Dzeržinskii (lidn)

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Dzeržinskii
Дзержинский
 Lidnanznam
Coat of Arms of Dzerzhinsky (Moscow oblast).png
 Flag
Flag of Dzerzhinsky (Moscow oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 56,376 ristitud
Pind 15,66 km²
Dzeržinskii Дзержинский
Pämez' Lüdmila Ivanova
(keväz'ku 2020—)
Telefonkod +7-495-xxx-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Dzeržinskii (ven.: Дзержи́нский) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan keskuzpalan suvipäivnouzmas. Se om Moskvan suvipäivnouzmaine ezilidn.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Dmitrii Donskoi pani eländpunktan alust Ph. Mikulain Ugrešan jumalankodikš vl 1380 Kulikovon toran lopun oiktastuseks, se om vahvištoittud kirjutadud purtkiš. Jumalankodi oli sauptud 1920-nzil vozil, armotomiden lapsiden kommun Feliks Dzeržinskijan nimed (ven.: Коммуна имени Дзержинского) eli sen sauvusiš. Vl 1938 kätihe žilod lidnanvuiččeks. Saudihe lämuzelektrokeskust nomer 22 vspäi 1956. Žilo sai lidnan statusad vl 1981, mülüi Lübercin rajonha vhesai 1996.

Dzeržinskii šingotase LEK:al-22 (elektruz i lämuz) i energetižen sauvondal kompanijal, Kaksitadud tehnologijoiden federaližel «Sojuz»-keskusel (raketad i tehnologijad), turizmal, mugažo avtoiden utilizacijan tegim radab lidnas.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Moskv-jogen hural randal, 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Röunatab Moskvanke lodehes, se om Kapotn'-rajon Moskvan kivivoinümbriradajanke tegimenke, Moskvan rengazavtote om röunaks. Toižed lähembaižed lidnad oma Kotel'niki ani pohjoižhe, Lüberci (passažirine raudtestancii) 4 km pohjoižhe-pohjoižpäivnouzmha, Litkarino 1 km suvipäivnouzmha. Tomilinon puišton pala uitoidenke om lidnan pohjoižes.

Janičkino-raudtestancijan ližated oma olmas lidnas «Lüberci — Dzeržinskii»-raudtesarakol, ned oma vaiše jüguiden täht. Vll 1946−1997 Dzeržinskai-raudtestancii (ven.: Дзержинская) radoi lidnas passažirlikundanke. Raudtestancii, platform i teiden pala oma likvidiruidud. Jogivaldmad Moskv-jogel oma turistlaivoiden täht.

Dzeržinskii om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1939 žilon ristitišt oli 7 649 eläjad, vl 1959 — 15 354 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 47 163 ristutud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Ortodoksižen hristanuskondan Ph. Mikulain Ugrešan jumalankodi (kaks' päjumalanpertid, kahesa jumalanpertid, nell' časounäd) i koume jumalanpertid[1] oma olmas lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 92,6%, ukrainalaižed — 2,1%, totarlaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 4,3%.

Professionaližen opendusen aluzkund om «Dubn»-universitetan «Ugreša»-filial.[2]

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Dzeržinskijan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. «Dubn»-universitetan «Ugreša»-filialan sait (uni-u.ru). (ven.) (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk