Dzeržinskii (lidn)

Dzeržinskii
Дзержинский
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2020)	56,376 ristitud
Pind	15,66 km²
Pämez'	Lüdmila Ivanova; (keväz'ku 2020—)
Telefonkod	+7−495-xxx-xx-xx
Avtokod	50, 90, 150, 190, 750
Aigvö	UTC+3 (MSK+0)

Dzeržinskii (ven.: Дзержи́нский) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan keskuzpalan suvipäivnouzmas. Se om Moskvan suvipäivnouzmaine ezilidn.

Istorii[vajehtada | vajehtada lähte]

Dmitrii Donskoi pani eländpunktan alust Ph. Mikulain Ugrešalaižen jumalankodikš vl 1380 Kulikovon toran lopun oiktastuseks, se om vahvištoittud kirjutadud purtkiš. Jumalankodi oli sauptud 1920-nzil vozil, armotomiden lapsiden kommun Feliks Dzeržinskijan nimed (ven.: Коммуна имени Дзержинского) eli sen sauvusiš. Vl 1938 kätihe žilod lidnanvuiččeks. Saudihe lämuzelektrokeskust nomer 22 vspäi 1956. Žilo sai lidnan statusad vl 1981, mülüi Lübercin rajonha vhesai 1996.

Dzeržinskii šingotase LEK:al-22 (elektruz i lämuz) i energetižen sauvondal kompanijal, Kaksitadud tehnologijoiden federaližel «Sojuz»-keskusel (raketad i tehnologijad), turizmal, mugažo avtoiden utilizacijan tegim radab lidnas.

Geografijan andmused[vajehtada | vajehtada lähte]

Lidn sijadase Moskv-jogen hural randal, 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Röunatab Moskvanke lodehes, se om Kapotn'-rajon Moskvan kivivoinümbriradajanke tegimenke, Moskvan rengazavtote om röunaks. Toižed lähembaižed lidnad oma Kotel'niki ani pohjoižhe, Lüberci (passažirine raudtestancii) nell' kilometrad pohjoižhe-pohjoižpäivnouzmha, Litkarino üks' kilometr suvipäivnouzmha. Tomilinon puišton pala uitoidenke om lidnan pohjoižes.

Janičkino-raudtestancijan ližated oma olmas lidnas «Lüberci — Dzeržinskii»-raudtesarakol, ned oma vaiše jüguiden täht. Vll 1946−1997 Dzeržinskai-raudtestancii (ven.: Дзержинская) radoi lidnas passažirlikundanke. Raudtestancii, platform i teiden pala oma likvidiruidud. Jogivaldmad Moskv-jogel oma turistlaivoiden täht.

Dzeržinskii om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.

Eläjad[vajehtada | vajehtada lähte]

Vl 1939 žilon ristitišt oli 7 649 eläjad, vl 1959 — 15 354 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 47 163 ristutud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Rahvahad (2010): venälaižed — 92,6%, ukrainalaižed — 2,1%, totarlaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 4,3%.

Ortodoksižen hristanuskondan ph. Mikulai Ugrešalaižen jumalankodi (kaks' päjumalanpertid, kahesa jumalanpertid, nell' časounäd) i koume jumalanpertid^[1] oma olmas lidnas.

«Dubn»-universitetan «Ugreša»-filial^[2] om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks.

Galerei[vajehtada | vajehtada lähte]

Dmitrii Donskoin muštnik
Ph. Mikulai Ugrešalaižen jumalankodi Spasan Toižetamižen päjumalanpertinke, vn 2014 nägu
Kaksitadud tehnologijoiden federaline «Sojuz»-keskuz
Torguindkeskuz (2011)

Homaičendad[vajehtada | vajehtada lähte]

↑ Dzeržinskijan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
↑ «Dubn»-universitetan «Ugreša»-filialan sait (uni-u.ru). (ven.) (angl.)

Irdkosketused[vajehtada | vajehtada lähte]

Lidnümbrikon tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (ugresh.ru). (ven.)

Dzeržinskii (lidn) Vikiaitas

	Moskvan agjan lidnad
	Aprelevk \| Balaših \| Beloozörskii \| Bronnici \| Čehov \| Černogolovk \| Dedovsk \| Dmitrov \| Dolgoprudnii \| Domodedovo \| Drezn \| Dzeržinskii \| Dubn \| Elektrogorsk \| Elektrostal' \| Elektrougli \| Fräzino \| Golicino \| Himki \| Hot'kovo \| Istr \| Ivantejevk \| Jahrom \| Jegor'jevsk \| Kašir \| Klin \| Kolomn \| Korolöv \| Kotel'niki \| Krasnoarmeisk \| Krasnogorsk \| Krasnozavodsk \| Krasnoznamensk \| Kubink \| Kurovskoje \| Likino-Dulövo \| Litkarino \| Lobn' \| Losino-Petrovskii \| Luhovici \| Lüberci \| Mitišči \| Možaisk \| Naro-Fominsk \| Noginsk \| Odincovo \| Orehovo-Zujevo \| Ozöri \| Pavlovskii Posad \| Peresvet \| Podol'sk \| Protvino \| Puščino \| Puškino \| Ramenskoje \| Reutov \| Rošal' \| Ruz \| Sergijev Posad \| Serpuhov \| Solnečnogorsk \| Stupino \| Šatur \| Ščolkovo \| Zaraisk \| Zvenigorod \| Žukovskii \| Taldom \| Vanh Kupavn \| Verei \| Vidnoje \| Visokovsk \| Volokolamsk \| Voskresensk

[1] Dzeržinskijan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

[2] «Dubn»-universitetan «Ugreša»-filialan sait (uni-u.ru). (ven.) (angl.)

[1]

[2]