Reutov

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Reutov
Реутов
 Lidnanznam
Coat of Arms of Reutov (Moscow oblast).png
 Flag
Flag of Reutov (Moscow oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 108,054 ristitud
Pind 8,89 km²
Reutov Реутов
Pämez' Stanislav Katorov
(heinku 2017—)
Telefonkod +7-495-xxx-xx-xx.
+7-498-xxx-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Reutov (ven.: Ре́утов) om Venäman lidn, lidnümbrik da raudtesol'm Moskvan agjan keskuzpalan päivnouzmas. Se om agjan 17..19nz' lidn eläjiden lugun mödhe, Moskvan päivnouzmaine ezilidn. Sai tedolidnan statusad vn 2003 lopus.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud 15. voz'sadan lopus. Se mainitase ezmäižen kerdan 16. voz'sadan aigkirjas kuti Reutovo-külä. Kätihe radnikžiloks vl 1928. Žilo sai lidnan statusad nügüdläiženke nimitusenke vn 1940 7. päiväl redukud.

Reutov šingotase mašinansauvomižen tedotehmištol'žel ühtelmasel (raketiž-kosmine sarak).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Fabričnii-uit om saudud lidnan keskuzpalan suvipäivnouzmas. Moskvan rengazavtote om lidnan päivlaskmaižeks röunaks. Toine lähembaine lidn om Balaših ani päivnouzmha i pohjoižhe.

«Volg»-avtote (M7-trass) om lidnan pohjoižröunaks, nimitase Entuziastoiden šosseks edel Balašihad. Reutovo-raudtestancii radab lidnan suvipäivlaskmas «Moskv (Kurskan päraudtestancii) — Vladimir»-keskustal vspäi 1897. Se raudte jagab lidnad kahteks palaks (pohjoine om enamba), ned ühtenzoittas Moskvan rengazavtoten sildal. Raudtesarak ühtenzotab Balašihanke mugažo, Stroik-raudtestancii (ven.: Стройка) om lidnan pohjoižröunanno.

«Novokosino»-metrostancijan üks' lähtendaspäi tuleb lidnan suvhe.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1939 žilon ristitišt oli 14 768 eläjad, vl 1959 lidnan — 24 268 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 87 314 ristutud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Ortodoksižen hristanuskondan koume jumalanpertid[1] i časoun' oma olmas lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 91,8%, armenijalaižed — 2,0%, ukrainalaižed — 1,7%, toižed rahvahad — 4,5%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma «Energija»-kolledž[2] i Moskvan valdkundaližen tehnižen universitetan aerokosmine fakul'tet.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Reutovan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. «Energija»-kolledžan sait (energypk.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk