Puščino

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Puščino
Пущино
 Lidnanznam
Coat of Arms of Pushchino (Moscow oblast).png
 Flag
Flag of Puschino (Moscow oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 20 696 ristitud
Pind 18,23 km²
Puščino Пущино
Pämez' Aleksei Vorobjov
(reduku 2 019—)
Telefonkod +7-4 967-xx-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Lidnan avtobusmaršrutoiden kart vl 2018

Puščino (ven.: Пу́щино) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan suves. Om tedolidnan statusanke vn 2005 redukuspäi.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Amuižen Venän Tešilov-lidnan jändused (12.-16. voz'sadad) oma 1 km päivlaskmha lidnaspäi. Puščino-külä (nüg. lidnan lodehes) mainitaškanzihe Ivan Grazii-carin aigan aigkirjoiš kuti Puščinad-heimon usadib. Se om saudud tošti 18. voz'sadal Arcibašev-pomeššikal i om tetab Puščino Okal-nimitusenke.

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1956 kuti NSTÜ:n Tedoakademijan tedolidnut. Vl 1962 biologijan tedoiduzkeskuz sauvoškanzihe žilos. Radnikžilo sai lidnan statusad vl 1966.

Puščino šingotase Venäman Tedoakademijan ühesal tedoinstitutal biologijan sferas i ühtel radioastronomižel observatorijal. Jogavozne bardpajoiden festival' oleskeleb Tedomehiden pertiš semendkun zavodindas vspäi 1983.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Okan keskjoksmusen oiktal randal, 190 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Om ümbärtud Serpuhovan lidnümbrikon territorijal kaikiš polišpäi. Okanverine pordhikaz biosferine kel'dtaho levitase Okan vastrandal. Matkad Tulan agjan röunhasai om 10..15 km päivnouzmha, suvhe i päivlaskmha. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 80 km pohjoižhe. Lähembaine lidn om Serpuhov (raudtestancii) 13 km lodeheze orhal vai 15 km avtotedme. «Ukrain»-avtote (M2-trass) mäneb 8 km päivlaskmha lidnaspäi.

Puščino om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1970 žilon ristitišt oli 10 100 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 20 332 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om 19..21 tuhad eläjid vspäi 1989 (21 281 rist. vl 2016). Ortodoksižen hristanuskondan ph. Mikoi-arhangelan jumalanpert'[1] om saudud lidnha vll 1991−2000.

Rahvahad (2010): venälaižed — 94,3%, ukrainalaižed — 1,5%, toižed rahvahad — 4,2%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Puščinon valdkundaline londusentedoiden institut i MVU:n biotehnologine fakul'tet.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Puščinon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk