Mine sisu juurde

Puščino

Vikipedii-späi
Puščino
Пущино
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2023) 19,392 ristitud
Pind 18,23 km²
Puščino Пущино
Telefonkod +7−4967-xx-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Lidnan avtobusmaršrutoiden kart vl 2018

Puščino (ven.: Пу́щино) om Venäman lidn Moskvan agjan suves. Om tedolidnan statusanke vn 2005 redukuspäi. Mülüb Serpuhovan lidnümbrikho, sen kaikiš penemb lidn koumespäi. Edel vn 2023 uhokud Puščino oli lidnümbrikoks ičeksaz.

Amuižen Venän Tešilov-lidnan jändused (12.-16. voz'sadad) oma ühtes kilometras päivlaskmha lidnaspäi. Puščino-külä (nüg. lidnan lodehes) mainitaškanzihe Ivan Grazii-carin aigan aigkirjoiš kuti Puščinad-heimon usadib. Se om saudud tošti 18. voz'sadal Arcibašev-pomeššikal i om tetab Puščino Okal-nimitusenke.

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1956 kuti NSTÜ:n Tedoakademijan tedolidnut. Vl 1962 biologijan tedoiduzkeskuz sauvoškanzihe žilos. Radnikžilo sai lidnan statusad vl 1966.

Puščino šingotase Venäman Tedoakademijan ühesal tedoinstitutal biologijan sferas i ühtel radioastronomižel observatorijal. Jogavozne bardpajoiden festival' oleskeleb Tedomehiden pertiš semendkun zavodindas vspäi 1983.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Okan keskjoksmusen oiktal randal, 190 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Om ümbärtud Serpuhovan lidnümbrikon territorijal kaikiš polišpäi. Okanverine pordhikaz biosferine kel'dtaho levitase Okan vastrandal.

Matkad Tulan agjan röunhasai om 10..15 km päivnouzmha, suvhe i päivlaskmha. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 80 km pohjoižhe. Lähembaine lidn om Serpuhov (raudtestancii) 13 km lodeheze orhal vai 15 km avtotedme. «Ukrain»-avtote (M2-trass) mäneb kahesas kilometras päivlaskmha lidnaspäi.

Puščino oli lidnümbrikon üks'jäižeks eländpunktaks.

Lidnümbrikon pämez' oli sen Administracijan pämez'. Enččen lidnümbrikon jäl'gmäine pämez' om Aleksei Vorobjov, radoi vn 2019 semendkuspäi. Edeline pämez' om Julija Fomina (sügüz'ku 2015 — semendku 2019). Lidnan Deputatoiden nevondkund radoi edel vn 2023 uhokud, konz' ühtištadihe lidnad Serpuhovan lidnümbrikonke.

Vl 1970 žilon ristitišt oli 10 100 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 20 332 ristitud, vn 2021 — 19 578 ristitud. Kaik 21 148 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om 19..21 tuhad eläjid vspäi 1989 (21 281 rist. vl 2016).

Ortodoksižen hristanuskondan ph. Mikoi-arhangelan jumalanpert'[1] om saudud lidnas vll 1991−2000.

Rahvahad (2010): venälaižed — 94,3 %, ukrainalaižed — 1,5 %, toižed rahvahad — 4,2 %.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Venäman biotehnologižen universitetan Puščinon filial[2] (ende Puščinon valdkundaline londusentedoiden institut) i MVU:n biotehnologine fakul'tet.

  1. Puščinon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Venäman biotehnologižen universitet, Puščinon filialan sait (pushgu.ru). (ven.)



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk