Sergijev Posad

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Sergijev Posad
Сергиев Посад
 Lidnanznam
Coat of Arms of Sergiev Posad (Moscow oblast).png
 Flag
Flag of Sergiev Posad (Moscow oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 100 335 ristitud
Pind 50,40 km²
Sergijev Posad Сергиев Посад
Pämez' Mihail Tokarev
(sügüz'ku 2 016—)
Telefonkod +7-496-xxx-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Sergijev Posad (ven.: Сергиев Посад) om Venäman lidn da lidnankund Moskvan agjan pohjoižes. Se om agjan 21nz' lidn eläjiden lugun mödhe, Sergijev Posadan lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2019 sulakud — rajonan) da kaikiš suremb lidn.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1347 kuti ortodoksižen hristanuskondan kel'j da pen' pühäkodi. Sauvoškanzihe jumalankodid läz sidä, aidoidud lidnudeks. Radonežan Sergijan manahad-jäl'gendajad služiba siš. Eländpunktad mez'jumalankodinno oliba ühtenzoittud da saiba lidnan statusad vl 1782 kuti Sergijevskii posad.

Vozil 1919−1930 nimitihe lidnad Sergijev:aks, vozil 1930−1991 sen nimi oli Zagorsk.

Sergijev Posad šingotase tarkoiktan mašinansauvomižen tegimil, sömtegimištol i turizmal. Moskvan hengeline akademii i nell' tedoinstitutad ratas lidnas.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase lidnümbrikon suvipalas, seižub Končur-jogen muugotil randoil (ven.: Кончура, Kläz'man hura randpol'), 210 metrad valdmeren pindan päl keskmäižel korktusel. Matkad Moskvan röunhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 52 km suvipäivlaskmha. Lähembaižed lidnad oma mülüjad lidnümbrikho Hot'kovo suvipäivlaskmha, Peresvet i Krasnozavodsk pohjoižhe.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1897 lidnan ristitišt oli läz 25 tuhad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 111 179 ristitud, lidnankundan — 118 025 ristitud. Vl 2017 kaik 104 579 ristitud elihe lidnas, 111 497 ristitud — lidnankundas. Ortodoksižen hristanuskondan vižsadavozne keskuz sijadase lidnas — Pühän Stroican da Sergijan Laur i sen arhitekturine ansambl' (enamba 50 pertid), 20 tošt jumalanpertid i viž časounäd[1].

Rahvahad (2010): venälaižed — 95,2%, ukrainalaižed — 1,8%, toižed rahvahad — 3,0%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma gumanitarine institut, agrarine kolledž, Moskvan agjan professionaline kolledž, mugažo üläopendusen aluzkundoiden viž filialad i agjan medicinižen kolledžan filial.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Sergijev Posadan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk