Vidnoje

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Vidnoje
Видное
 Lidnanznam
Vidnoe COA (2008).gif
 Flag
Flag of Vidnoye.png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 77 018 ristitud
Pind 30 km²
Vidnoje Видное
Telefonkod +7-495-54x-xx-xx,
+7-498-54x-xx-xx,
+7-498-618-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Vidnoje (ven.: Ви́дное) om Venäman lidn Moskvan agjan keskuzpalan suves. Se om Moskvan suvine ezilidn, Leninon lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2019 redukud — rajonan).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ezmäižen eländpunktan aluz om pandud nügüd'aigaižen lidnan territorijanno kuti Parinki-külä vl 1651, möhemba Parinki-Vidnoje-žilo, nüg. Aparinki-külä i Pen' Vidnoje-külä. Vidnoje-usadib oli tetab 19. voz'sadan augotišespäi. Saudihe raudted Rastorgujevo-stancijanke severziš-se kilometriš žilospäi vl 1900. Vidnoje-kezakülä om alusenpandud vl 1902. Toižed eländpunktad oliba Timohovo-Salazkino-usadib (vspäi 1812) i Žukovo-külä.

Zavottihe koksantegimen sauvondad vides kilometras Rastorgujevo-stancijaspäi vn 1937 redukus, se radaškanzi vn 1951 sulakus. Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1949 kuti tegimen Vidnoje-radnikžilo koumes kilometras sišpäi mecan taga. Kätihe radnikžilod rajonan keskuseks vn 1960 elokus, konz' mülütihe Lenino-žilod Moskvha. Vidnoje sai lidnan statusad vn 1965 13. päiväl vilukud, Rastorgujevo-kezakülä tegihe sen päivlaskmaižeks palaks.

Vidnoje šingotase Moskvan koksangazan tegimel (koks valandan täht, nozoltadud gazad, pezendabutused, elektrolit), sauvondmaterialiden pästandal (terazverk, betontegim, raudbetontegesed, gipsapakod), jomiden edheotandal, mugažo konservtegimišton tedoinstitut radab lidnas. Vidnojen motobolan i naižbasketbolan joukud oliba valdkundan čempionikš.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase lidnümbrikon päivlaskmas, Bitc-jogen randal (ven.: Би́тца 24 km pitte, Moskvan oigedpol'ne bassein), 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Kupelink-jogi jokseb lidnan päivnouzmas i lankteb Bitc-jogehe huralpäi 2 km suvhe lidnaspäi. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 3 km pohjoižhe. Toižed lähembaižed lidnad oma Litkarino 14 km pohjoižpäivnouzmha orhal i Domodedovo 10 km suvhe kaikil teil.

Rastorgujevo-raudtestancii radab lidnas «Moskv (Kurskan päraudtestancii) — Kašir»-keskustal vspäi 1900. Raudte i «Don»-avtote (M4-trass) läbitadas lidnan keskuzpalad.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1959 žilon ristitišt oli 14 191 eläjad, vl 1979 lidnan — 44 208 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 56 752 ristutud, rajonan (nüg. lidnümbrik) pol'. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Ortodoksižen hristanuskondan ph. Jekaterinan mez'jumalankodi (viž pühäpertid) i kuz' jumalanpertid[1] oma olmas lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 91,8%, amenijalaižed — 2,0%, ukrainalaižed — 1,6%, toižed rahvahad — 4,6%.

Professionaližen opendusen aluzkund om «Moskovii»-kolledžan filial.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Vidnojen pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk