Verei

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Verei
Верея
 Lidnanznam
Verea2.gif
 Flag
Flag of Vereya (Moscow oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 5,088 ristitud
Pind 5 km²
Verei Верея
Telefonkod +7-49 634-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Verei (ven.: Верея́) om Venäman lidn Moskvan agjan suvipäivlaskmas. Mülüb Naro-Fominskan lidnümbrikho (edel vn 2017 kezakud oli rajonaks), sen i agjan kaikiš penemb lidn, lidnümbrikon videnz' surtte eländpunkt.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1371. Oli Verejan ruhtinazkundan keskuseks vll 1432−1486, sid' oli alištunu Moskvan tobmudele. Amuižen Kremlin jändused oma kaičenus Verejas paloin. Šingotihe torguindal 18. voz'sadal. Verei sai makundan lidnan statusad vl 1781. Vn 1812 Tatanmaižen sodan lopus francijalaižed poltiba lidnad. Vll 1929−1959 oli Verejan rajonan keskuseks. Toižen mail'man sodan aigan lidn oli okkupiruidud nacistoil (18. reduku 1941 — 19. viluku 1942).

Verei šingotase kahtel mehanižel tegimel, valdkundaližen simvolikan «BIAR»-kompanijal, turizmal (istorine pertišt, kafed, pansionat), Moskvan agjan mecan valdkundaližel edheotandal i pumaterialiden pästandal, mugažo omblendedheotand i jüguavtotransportan edheotand ratas lidnas. 1930-nzil vozil oliba maploduiden kuvateztegim, maidtegim i savičtegim.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase lidnümbrikon päivlaskmas, Protv-jogen üläjoksmusen oiktal randal tobjimalaz (ven.: Протва 282 km pitte, Okan hura ližajogi), 190 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai om 95 km pohjoižpäivnouzmha. Lähembaižed lidnad oma Možaisk (raudtestancii) 19 km lodeheze-pohjoižhe orhal vai 23 km avtotel, lidnümbrikon Naro-Fominsk-keskuz 35 km päivnouzmha orhal vai 45 km avtotedme, Uden Moskvan röun 45 km päivnouzmha orhal, Borovsk (Kalugan agj) 25 km suvipäivnouzmha orhal vai 45 km avtotedme.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1856 lidnan ristitišt oli 5 300 eläjad, vl 1939 — 4 856 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 5 368 ristutud, rajonan (nüg. lidnümbrik) koume procentad. Kaikiš suremb ristitišt oli enamba 6 tuhad eläjid vll 1959−1979 (6 413 rist. vl 1959). Ortodoksižen hristanuskondan Spasan jumalankodikund, Sündun Raštvoiden päjumalanpert' (udessündutadas), viž jumalanpertid[1] i nell' časounäd oma olmas lidnas, sidä kesken üks' jumalanpert' om vanhuskolaižiden.

Rahvahad (2010): venälaižed — 94,3%, ukrainalaižed — 1,5%, toižed rahvahad — 4,2%.

Professionaližen opendusen aluzkundad ratas lähembaižiš lidnoiš.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Verejan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk