Mine sisu juurde

Korolöv (lidn)

Vikipedii-späi
Korolöv
Королёв
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 224,348 ristitud
Pind 55,47 km²
Korolöv Королёв
Pämez' Aleksandr Hodirev
(sügüz'ku 2014—)
Telefonkod +7−495-xxx-xx-xx.
+7−496, 498, 499
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Korolöv (ven.: Королёв, edel vn 1996 26. heinkud nimi oli Kaliningrad) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan keskuzpalan pohjoižpäivnouzmas. Se om agjan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, Moskvan pohjoižpäivnouzmaine ezilidn. Sai tedolidnan statusad vn 2001 sulakuspäi.

Eländpunktan aluz om pandud 19. voz'sadan lopus kuti kezaküläpertiden Podlipki-žilo da stancii «MitiščiŠčolkovo»-jonol (1895), tämbäi Podlipki-Dačnije-stancii lidnan päivlaskmas. Vll 1928−1938 žilon nimi oli Kalininskii.

Nügüdläine eländpunkt om sätud lidnan statusanke vn 1938 26. päiväl tal'vkud Kaliningrad-nimitusenke. Udesnimitihe Sergei Korolöv-konstruktoran kanzannimen mödhe vl 1996 erištamha päivlaskmaižes Kaliningradaspäi. Erigoittihe Jubileinii-lidnad sišpäi vl 1992, no ühtištuihe tagaz vn 2014 semendkus (läz 30 tuhad eläjid). Mülütihe severzid-se lähižid žiloid Korolövha vll 2003−2004.

Korolöv šingotase valdkundaližen «Roskosmos»-korporacijan tedotegimištol'žil edheotandoil, sidä kesken raketkosmine «Energii»-korporacii, ladimensauvomižen tegimel (varjoičendsistemad, Alfa Laval-koncernan lämudenvajehtamižen ladimed), mecanümbriradajal tegimel, kosmetiksubstancijoiden i bioližadusiden pästandal.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Kläz'm-jogen oiktal randal tobjimalaz, 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Rahvahaline «Hirbin sar'»-puišt (ven.: Лосиный Остров) levitase ani suvhe lidnaspäi. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 5 km suvipäivlaskmha. Toižed lähembaižed lidnad (orhal) oma Puškino 3 km i Ivantejevk 2 km pohjoižhe, Fräzino 7 km pohjoižpäivnouzmha, Ščolkovo 4 km päivnouzmha, Balaših 7 km suvipäivnouzmha, Mitišči 1 km päivlaskmha.

Bolševo-raudtestancii radab lidnan keskuses «MitiščiŠčolkovo»-keskustal vspäi 1896, elektrojonused tuldas Moskvan Jaroslavlin päraudtestancijaspäi. Raudtesarak lähteb pohjoižhe Fräzinonnoks. «Holmogori»-mante (M8-trass) om lidnan päivlaskmaižeks röunaks.

Korolöv om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 28 122 eläjad, vl 1959 — 41 427 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 183 402 ristutud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Ortodoksižen hristanuskondan koumetoštkümne jumalanpertid[1] i nell' časounäd oma olmas lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 92,8%, ukrainalaižed — 1,9%, armenijalaižed — 1,2%, toižed rahvahad — 4,1%.

Professionaližen opendusen aluzkund om Korolövan tehnologine universitet[2], sen dizainan tehnikum i kosmosmašinansauvomižen kolledž, Moskvan üläopendusen aluzkundoiden severz'-se filialad.

  1. Korolövan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Korolövan tehnologižen universitetan sait (unitech-mo.ru). (ven.) (angl.)



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk