Ozöri
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2020-01-01) | 24,653 ristitud |
Pind | 12 km² |
Telefonkod | +7−49 670-x-xx-xx |
Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Ozöri (ven.: Озёры) om Venäman lidn Moskvan agjan suvipäivnouzmas. Se om Ozörin lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2015 semendkud — rajonan).
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunkt mainitase kirjutadud purtkiš vspäi 1588 kuti Ozerki-külä (vai Ozerok). Külän šingotez zavodiše bumagkanghan manufakturan sauvondanke vl 1834. Jumalanpert' om saudud vl 1851. Moskvan regionan znamasine tekstiline keskuz 19. voz'sadan lopuspäi. Žilo sai lidnan statusad vn 1925 17. päiväl elokud. Toižen mail'man sodan aigan lidn ei olend okkupiruidud, no alastui bombardiruindale Okan vastrandaspäi. Mehanine (optikan) tegim oli saudud da radoi sodan jäl'ghe.
Ozöri šingotase vilugoitimiden pästandal tegimišton i torguindan täht, optižen stöklan tegimel, metallan ümbriradmižen tegimel, sömtegimištol (konditerine kombinat), sömpakuitesen kahtel edheotandal, spravitandan edheotandoil (pansionat, sanatorii).
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn sijadase lidnümbrikon keskuzpalas, Okanjogen hural randal, 120 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Om ümbärtud segoitadud mecal i kavag'mecoil, om äi penid järvid i jogid niiš. Matkad Moskvan röunhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 126 km lodeheze orhal, avtotel vai raudtel. Lähembaižed lidnad oma Kašir 23 km päivlaskmha orhal, 36 km avtotedme vai 150 km raudtedme, i Zaraisk 24 km suvipäivnouzmha, 32 km avtotedme vai 95 km raudtedme.
Ozöri-raudtestancii radab lidnas vspäi 1893, se om 39-kilometrižen sarakon Kolomnaspäi (sen Golutvin-päraudtestancijaspäi) lopstancii. Pordaigaline pullosild radab Okas päliči.
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vl 1939 lidnan ristitišt oli 22 629 eläjad, vl 1959 — 24 786 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 25 800 ristitud, rajonan (nüg. lidnümbrik) seičeme kümnendest. Kaikiš suremb ristitišt oli enamba 28 tuhad eläjid vll 1989−1998 (28 500 rist. vl 1992). Ortodoksižen hristanuskondan kaks' jumalanpertid[1] oma olmas lidnas.
Rahvahad (2010): venämalaižed — 95,0%, ukrainalaižed — 1,0%, toižed rahvahad — 4,0%.
Professionaližen opendusen aluzkund om Jegor'jevskan tehnikuman Ozörin filial.
Galerei
[vajehta | vajehtada lähtetekst]-
Lidnümbrikon administracijan pert'
-
Ph. Stroican jumalanpert'
-
Konditerine kombinat
-
Kul'turkeskuz
-
Raudtestancii vl 2016
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Lidnümbrikon tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (ozregion.ru). (ven.)
- Lidnan informacine sait (ozery.info). (ven.)
Ozöri Vikiaitas |
Moskvan agjan lidnad | ||
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||