Mine sisu juurde

Kubink

Vikipedii-späi
Kubink
Кубинка
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 20,138 ristitud
Pind 12 km²
Kubink Кубинка
Telefonkod +7−49 869-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Kubink (ven.: Ку́бинка) om Venäman lidn da raudtesol'm Moskvan agjan päivlaskmas. Mülüb Odincovon lidnümbrikho (edel vn 2019 vilukud — rajonha), sen koumanz' lidn eläjiden lugun mödhe nelläspäi.

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1571 kuti anttud Ivan Kubenskii-ruhtinasele Počinki-žilo. Nimitaškanzihe Kubenskoje-žiloks vl 1584 valdoičijan kanzannimen mödhe. Luzikoiden i nübliden valand oliba eläjiden käzimahtoiden keskes 18. voz'sadan lopus. Vl 1870 Kubink-raudtestancii radaškanzi kahtes kilometras žilospäi. Žilo raudtestancijanno i vanh žilo ühtištuihe aigan mändes, žilon nimituz jäi raudtestancijan mödhe. Lidnanvuitte žilo sai lidnan statusad vl 2004.

Kubink šingotase avia- i raudtetransportan edheotandoil, velosipediden tegimel («Velomotors»-kompanii, vspäi 2003), kolbasan edheotandal i mebel'fabrikal. «Patriot»-puišt (54 km²) om sätud päivnouzmha lidnaspäi, järed Sündun Raštvoiden pühäpert' (Venäman armijan päjumalanpert') om saudud sen territorijal vll 2018−2020.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase lidnümbrikon suvipäivlaskmas, korktal sijal, 200 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Setun'-jogi (ven.: Сетунь 23 km pitte, Moskvan üläjoksmusen oiged ližajogi) om lidnan pohjoižröunaks. Trasn-jogi (ven.: Трасна 12 km pitte, Naran hura ližajogi) om lidnan suviröunaks. Om saudud uitoid jogil. Naran uitod (läz 20 km² pindal) zavodišoiš 5 km suvipäivlaskmha lidnaspäi. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 50 km päivnouzmha, Uden Moskvan röunhasai om 10 km suvipäivnouzmha, lidnümbrikon Odincovo-keskushesai om 40 km päivnouzmha. Toižed lähembaižed lidnad (orhal) oma Zvenigorod 20 km pohjoižhe-pohjoižpäivnouzmha, Golicino i Krasnoznamensk 20 km päivnouzmha, Naro-Fominsk 22 km suvhe.

«Vaugedvenäma»-avtote (M1-trass) mäneb lidnan pohjoižen i suvižen paloiden keskes. Možaiskan mante (A100-trass) läbitab lidnan pohjoižpalad. Kubink-1-raudtestancii radab lidnan pohjoižes «Moskv (Vaugedvenäman päraudtestancii) — Smolensk»-keskustal vspäi 1870. Kubink-2-raudtestancii om olmas Moskvan agjan rengazraudtel vspäi 1943, sijadase 2 km pohjoižhe-pohjoižpäivnouzmha lidnaspäi. Erine 10-kilometrine raudtesarak ühtenzoitab lidnan keskuzpalad «Patriot»-puištonke.

Lidnankundan pind oli 242,26 km², mülüti nell' pen't žilod i 19 küläd Kubinkan ližaks, ühthine ristitišt oli 23 497 eläjad vl 2018.

Vl 1970 žilon ristitišt oli 7 295 eläjad, vl 1989 — 8 019 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 22 964 ristutud, rajonan (nüg. lidnümbrik) kuz' procentad. Kaikiš suremb ristitišt oli enamba 26 tuhad eläjid vll 2002−2009 (26 300 rist. vll 2005, 2007−2008). Ortodoksižen hristanuskondan kaks' jumalanpertid[1] i kaks' časounäd oma olmas lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 90,0%, ukrainalaižed — 5,9%, vaugedvenälaižed — 1,4%, toižed rahvahad — 2,7%.

Professionaližen opendusen aluzkundad ratas lähembaižiš lidnoiš.

  1. Kubinkan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk