Lobn'

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Lobn'
Лобня
 Lidnanznam
Coat of Arms of Lobnya (Moscow oblast).png
 Flag
Flag of Lobnya.svg
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 90,231 ristitud
Pind 30,19 km²
Lobn' Лобня
Pämez' Jevgenii Smišläjev
(2014−2 016,
uhoku 2017—.
Евгений Смышляев)
Telefonkod +7-495-xxx-xx-xx.
+7-498-xxx-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Lobn' (ven.: Ло́бня) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan keskuzpalan pohjoižes.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1902 kuti žilo udenno Lobn'-raudtestancijanno, nimitihe penen jogen mödhe. Sätihe Lobn'-radnikžilod vl 1947 lähižiden kezaküliden i amuižiden eländpunktoiden ühtištusel. Radnikžilo sai lidnan statusad vn 1961 18. päiväl tal'vkud. Alištub agjan tobmudele oikti vspäi 1975, lidnümbrik vspäi 2004.

Lobn' šingotase sauvondmaterialiden pästandal (sauvondhimii, manalaižed raudbetonkonstrukcijad, metalližed tegesed da konstrukcijad, sauvondporcellan, keramine tegim), «Aeroflot»-kompanijan edheotandoil, elektrotehnižel i liftoiden tegimil, sömtegimištol (sömkoncentratad, pühävoi), mugažo bobaižiden tegim, pakuitesen kaks' tegint (plastik i «Tetra Pak»), puvillan kezerduzfabrik i mužiksobiden edheotand ratas lidnas. Kaiken Venäman sötkiden tedoinstitut V.R. Vil'jamsan nimed om olmas Lobnin Tedolidnudes.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidnan transportkart (2018).

Lidn sijadase Lobn'-jogen randoil (ven.: Лобня 7 km pitte, Kläz'man hura ližajogi), 195 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Lobnin uit om saudud lidnha. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 15 km suvhe. Toižed lähembaižed lidnad (orhal) oma Dolgoprudnii 1 km suvhe, Himki 10 km suvhe i suvipäivlaskmha sen Šeremetjevo-lendimportanke 2 km suvipäivlaskmha, Moskvan Zelenograd-rajon 12 km päivlaskmha.

Lobn'-raudtestancii radab lidnan suves «Moskv (Savölovon päraudtestancii) — Taldom»-keskustal vspäi 1901. Toižed lidnan raudteplatformad oma Depo i Lugovai (ven. Луговая) 2 i 5 km pohjoižhe. «Moskv — Dubn»-avtote (A104-trass) ümbärdab lidnad 2..3 kilometras päivnouzmaspäi.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1959 žilon ristitišt oli 12 249 eläjad, vl 1979 lidnan — 51 811 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 74 252 ristutud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Ortodoksižen hristanuskondan kuz' jumalanpertid[1] i časoun' oma olmas lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 90,2%, ukrainalaižed — 2,4%, armenijalaižed — 1,4%, totarlaižed — 1,1%, toižed rahvahad — 4,9%.

Professionaližen opendusen aluzkund om Klin-lidnan «Moskvanaluine»-kolledžan palakund (ende Lobnin sauvondtehnikum).

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Lobnin pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk