Golicino

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Golicino
Голицыно
 Lidnanznam
Coat of Arms of Golitsyno (Moscow oblast).png
 Flag
Flag of Golitsyno (Moscow oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 17,502 ristitud
Pind 20 km²
Golicino Голицыно
Telefonkod +7-49 869-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Golicino (ven.: Голи́цыно) om Venäman lidn Moskvan agjan keskuzpalan päivlaskmas. Mülüb Odincovon lidnümbrikho (edel vn 2019 vilukud — rajonha), sen kaikiš penemb lidn nelläspäi.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1870 kuti raudtestancii udel «Moskv — Smolensk»-keskustal da žilo senno — Golicino-lidnut (ven.: Голицынский городок). Nimitihe Golicinad-heimon lähižen usadiban mödhe. Šingotihe suriden puzuiden (mastn'oiden) pletindal tegimišton täht i umoiden kezaküläpertidenke möndal. Edel Tošt mail'mansodad hebonvodindan institut radoi žilos (sirtihe Iževskha vl 1954), sid' keramikan tegim i pähižiden fabrik. Žilo sai lidnan statusad vn 2004 9. päiväl sügüz'kud.

Golicino šingotase keramikan tegimel, savičtegimel, avtoteiden sauvondal i instrumentan edheotandal, mugažo lebutahoks (severz'-se adivpertid puištonke i aktivižen lebun keskusid).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase lidnümbrikon keskuzpalan suves, Väzömk-jogen hural randal tobjimalaz (ven.: Вязёмка 20 km pitte, Moskvan oiged ližajogi), 180 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Kaks' padoseinäd om saudud jogel, ned sätas uitoid. Matkad Moskvhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 30 km pohjoižpäivnouzmha, lidnümbrikon Odincovo-keskushesai om 20 km pohjoižpäivnouzmha. Lähembaine lidn om Krasnoznamensk (SATÜ) 1 km suvipäivnouzmha.

Golicino-raudtestancii radab lidnan pohjoižes «Moskv (Vaugedvenäman päraudtestancii) — Smolensk»-keskustal vspäi 1870. «Vaugedvenäma»-avtote (M1-trass) om lidnan suviröunaks. Moskvan agjan pen' rengazavtote (A107-trass) mäneb lidnan päivnouzmas.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1939 žilon ristitišt oli 7 853 eläjad, vl 1959 — 11 503 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 17 593 ristutud, rajonan (nüg. lidnümbrik) viž procentad. Kaikiš suremb ristitišt oli 23 315 eläjad vl 1989. Ortodoksižen hristanuskondan koume jumalanpertid[1] i časoun' oma olmas lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 93,0%, ukrainalaižed — 2,6%, toižed rahvahad — 4,4%.

Professionaližen opendusen aluzkund om Golicinon röunmaveren institut[2], mülüb Venäman FVR:an strukturha.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Golicinon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Golicinon röunmaveren institutan sait (gpi.fsb.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk