Ruz

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Ruz
Руза
 Lidnanznam
Coat of Arms of Ruza (Moscow oblast).png
 Flag
Flag of Ruza (Moscow oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 12,743 ristitud
Pind 17,38 km²
Ruz Руза
Telefonkod +7-49 627-x-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Ruz (ven.: Ру́за) om Venäman lidn Moskvan agjan päivlaskmas. Se om Ruzan lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2017 vilukud — rajonan), üks'jäine lidn i kahtenz' surtte eländpunkt lidnanvuiččen Tučkovo-žilon jäl'ghe.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan moskvalaižen Ivan Kalita-ruhtinasen vn 1328 vai 1339 zavetoičendas kuti Ruz'skoje-žilo (ven.: село Рузьское). Nimitihe jogen mödhe, sen nimel om parallelid baltijan keliš. Lidn oli Zvenigorodan ruhtinazkundan palaks vhesai 1462. Om alištunu Moskvan tobmudele rattemata 16. voz'sadaspäi. Varmitadud lidnuz oli Ruzas, mapudotesed jäiba sišpäi. Vl 1782 Ruz sai makundan lidnan statusad. Sauvoškanzihe tehmišton edheotandoid 19. voz'sadan keskespäi. Toižen mail'mansodan aigan lidn oli okkupiruidud nacistoil (25. reduku 1941 — 17. viluku 1942), erased pertid oliba muretud, no istorižen keskusen pertišt om kaičenus tähäsai.

Ruz šingotase sömtegimištol (leibtegim, maidtegim, likörvintegim), omblendfabrikal, meblin fabrikal, tipografijal.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase lidnümbrikon keskuzpalan päivlaskmas, ühtennimižen jogen alajoksmusen hural randal tobjimalaz (ven.: Руза 145 km pitte, Moskvan hura ližajogi), 190 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ruzan vezivaradim (33 km²) om saudud ülezjogen 10 km lodeheze lidnaspäi vll 1965−1966, Ozernan vezivaradim (23 km²) om täuttud vl 1967 8 km pohjoižhe Ruzaspäi. Matkad Moskvan röunhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 72 km päivnouzmha orhal vai 80 km avtotel. Lähembaine lidn om Možaisk 24 km suvhe-suvipäivlaskmha orhal vai 29 km avtotedme.

Moskvan agjan sur' rengazavtote (A108-trass) läbitab lidnan päivnouzmašt palad. Lähembaine raudtestancii radab Tučkovo-žilos 22 km suvipäivnouzmha avtotedme.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 4 584 eläjad, vl 1959 — 5 957 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 13 495 ristitud, rajonan (nüg. lidnümbrik) videndez. Kaikiš suremb ristitišt oli 15..16 tuhad eläjid vll 1992−2001 (16 400 rist. vll 1998−2001). Ortodoksižen hristanuskondan Sündun Eläbzdusen päjumalanpert' (om saudud vll 1714−1721), koume jumalanpertid[1] i koume časounäd oma olmas lidnas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 91,0%, ukrainalaižed — 2,2%, armenijalaižed — 1,7%, vaugedvenälaižed — 1,2%, toižed rahvahad — 3,9%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Moskvan čomamahtoiden kolledžan Ruzan filial[2] i Moskvan agjan medicinižen kolledžan nomer 1 Ruzan filial.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Ruzan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Moskvan gubernine čomamahtoiden kolledž — Ruzan filialan sait (dpi-ruza.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk