Sergijev Posad
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2024) | 98,251 ristitud |
Pind | 50,40 km² |
Pämez' | Mihail Tokarev (sügüz'ku 2016—) |
Telefonkod | +7−496-xxx-xx-xx |
Avtokod | 50, 90, 150, 190, 750 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Sergijev Posad (ven.: Се́ргиев Поса́д) om Venäman lidn da lidnankund Moskvan agjan pohjoižes. Se om agjan 21nz' lidn eläjiden lugun mödhe, Sergijev Posadan lidnümbrikon administrativine keskuz (edel vn 2019 sulakud — rajonan) da kaikiš suremb lidn.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunktan aluz om pandud vl 1347 kuti ortodoksižen hristanuskondan kel'j da pen' pühäkodi. Sauvoškanzihe jumalankodid läz sidä, aidoidud lidnudeks. Ph. Sergii Radonežalaižen manahad-jäl'gendajad služiba siš. Eländpunktad mez'jumalankodinno oliba ühtenzoittud da saiba lidnan statusad vl 1782 kuti Sergijevskii posad.
Vozil 1919−1930 nimitihe lidnad Sergijev:aks, vozil 1930−1991 sen nimi oli Zagorsk.
Sergijev Posad šingotase tarkoiktan mašinansauvomižen tegimil, sömtegimištol (leibänkombinat, lihakombinat, konditerižiden tegesiden pästand, jähižen edheotand, jondveden pakuitez) i turizmal. Moskvan hengeline akademii i nell' tedoinstitutad ratas lidnas (sättutoitud himijan, räzintegimišton, lindvodindan, tegesiden lapsiden täht).
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn sijadase lidnümbrikon suvipalas, seižub Končur-jogen muugotil randoil (ven.: Кончура́ 12 km pitte, Kläz'man hura randpol'), 210 m ü.m.t. keskmäižel korktusel.
Matkad Moskvan röunhasai (Moskvan rengazavtotehesai) om 52 km suvipäivlaskmha. Lähembaižed lidnad oma mülüjad lidnümbrikho Hot'kovo suvipäivlaskmha, Peresvet i Krasnozavodsk pohjoižhe.
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vl 1897 lidnan ristitišt oli läz 25 tuhad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 111 179 ristitud, lidnankundan — 118 025 ristitud. Vn 2021 rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 101 756 eläjad. Vl 2017 kaik 104 579 ristitud elihe lidnas, 111 497 ristitud — lidnankundas. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 112..116 tuhad eläjid vll 1985−2006 (116 tuh. eläjid vozil 1991 i 1992).
Rahvahad (2010): venälaižed — 95,2 %, ukrainalaižed — 1,8 %, toižed rahvahad — 3,0 %.
Ortodoksižen hristanuskondan vižsadavozne keskuz sijadase lidnas — Pühän Stroican da Sergijan Laur i sen arhitekturine ansambl' (enamba 50 pertid), 20 tošt jumalanpertid i viž časounäd[1].
Professionaližen opendusen aluzkundad oma privatine Sergijev Posadan gumanitarine institut, valdkundaline Sergijev Posadan kolledž[2], mugažo üläopendusen aluzkundoiden viž filialad i agjan medicinižen kolledžan filial.
Galerei
[vajehta | vajehtada lähtetekst]-
Nevondkundaline torg (2011)
-
Hengeline seminarii (2011)
-
Sergijev Posadan valdkundaline istoriž-čomamahtoine muzei-kel'dtaho (2011)
-
Kul'turkeskuz Jurii Gagarinan nimed (2016)
-
Sergijev Posad-päraudtestancijan sauvuz vl 2007
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Sergijev Posadan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
- ↑ Sergijev Posadan kolledžan sait (spkmo.ru). (ven.) (+äikel'ne avtomatine känduz)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Sergijev Posad Vikiaitas |
Moskvan agjan lidnad | ||
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk | ||