Pohjoižmakedonii

Vikipedii
(Oigetud lehtpolelpäi Makedonii)
Jump to navigation Jump to search
Pohjoižmakedonijan Tazovaldkund
Република Северна Македонија
 Flag
Flag of North Macedonia.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of North Macedonia.svg
Pälidn Skopje
Eläjiden lugu (2018) 2 118 945[1] ristitud
Pind 25 713 km²
Pohjoižmakedonijan Tazovaldkund Република Северна Македонија
Kel' makedonijan
Valdkundan pämez' George Ivanov
Päministr Zoran Zaev
Religii hristanuskond, islam
Valüt pohjoižmakedonijan denar (MKD)
Internet-domen .mk, .мкд
Telefonkod +389
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Pohjoižmakedonijan Tazovaldkund (maked.: Република Северна Македонија), vai muite Pohjoižmakedonii, om valdkund Evropan suvipalas, Balkanan pol'sarel. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Skopje.

Etimologii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundan nimi om saudud amuižiden makedonijalaižiden nimitusespäi (grek.: Μακεδόνες Makedónes). Heiden nimituz oli saudud amuižgrekan kelen μακεδνός (makednós)-adjektivaspäi, «korged; kazvokaz; hoik tohuz»-znamoičendanke. Nece om mägiden eläjiden ümbrikirjutand. Grekan kelen μάκρος (mákros)-sanas «piduz»-znamoičendanke om se-žo tüvi. Vn 2018 kezakuhusai oficialine valdkundan ÜRO:n nimituz oli Enččen Jugoslavijan Makedonijan Tazovaldkund (maked.: Поранешна Југословенска Република Македонија).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1991 8. päiväl sügüz'kud Pohjoižmakedonii tedištoiti ripmatomudes Jugoslavijaspäi.

Jäl'gmäine Konstitucijan udištamine oli vn 2001 keväz'kul.[2]

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Pohjoižmakedonijan topografine kart.

Pohjoižmakedonii om mavaldkundröunoiš Kosovonke[3] da Serbijanke pohjoižes (röunan piduz — 221 km), Bolgarijanke päivnouzmas (148 km), Grekanmanke suves (228 km) da Albanijanke päivlaskmas (151 km). Ühthine röunoiden piduz — 748 km. Pohjoižmakedonii om mererandatoi valdkund.

Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Korab-mägi Albanijan röunal, 2753 m valdmeren pindan päl.

Makedonijan klimat om ven da subtropine. Lämuz vilukul om +11..+12 C°, heinkul — +21..+23 C°. Paneb sadegid 500..700 millimetrad pohjoižes.

Londuseližed pävarad oma hrom, vas'k, raudkivend, cink, hahktin, marganc, asbest, rik, hobed.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundan parlament Skopjes.

Ohjandusen form — parlamentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke. Nece om unitarine valdkund.

Valdkundan pämez' om prezident (maked.: Претседател), rahvaz valičeb händast videks vodeks, üks' kahtenz' strok om voimusine. Prezidental om vähä tobmut, ohjastusen päministr om Tazovaldkundan pämez' faktižikš. Päministr paneb radsijha toižid ministrid.

Parlament om üks'kodine. Üks'jäine kodi om Suiman Kodi (maked.: Собрание), mülüb 120 deputatad-ühtnijad, rahvaz valičeb heid nelläks vodeks.

Parlamentan ühtnijoiden edelstrokuižed valičendad oliba vn 2016 11. päiväl tal'vkud. Prezidentan järgenduseližed valičendad oliba vn 2014 13. i 27. päivil sulakud, George Ivanov sai vägestust kahtendes turas (55,28% änid) da radab prezidentan vs 2009 semendkun 12. päiväspäi kahten strokun jäl'geten. Zoran Zaev om päministr vs 2017 semendkun 31. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundan administrativiž-territorialine jagand.

Pohjoižmakedonijan Tazovaldkund jagase 84 municipalitetha (üks'lugu maked.: општина), niišpäi 10 kogotas Skopjeks. Mugažo oficialižeta valdkund jagase 8 statistižhe regionha.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2011 valdkundan eläjiden lugu oli 2,058,539 ristitud.[4]

Rahvahad (vn 2002 rahvahanlugemine): makedonijalaižed — 64,2%, albanijalaižed — 25,2%, turkad — 3,9%, čiganalaižed — 2,7%, serbalaižed — 1,8%, toižed rahvahad — 2,2%.

Pohjoižmakedonijan toižed järedad lidnad (enamba 50 tuh. ristituid, surembaspäi penembha): Bitol, Kumanovo, Prilep, Tetovo.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2012 Pohjoižmakedonijan päeksport oli sobad, teraz; toine eksport — söm, tabak, avtoiden palad.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Pohjoižmakedonijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  2. Устав на Република Македониjа (Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundan Konstitucii) vl 2011. — World intellectual property organization (wipo.int). (angl.)
  3. Pohjoižmakedonii tundišti Kosovon ripmatomut.
  4. Pohjoižmakedonijan ristitišt. — Pohjoižmakedonijan Statistikan Radnikoičend (stat.gov.mk).

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pohjoižmakedonii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.