Makedonii

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Pohjoižmakedonijan Tazovaldkund
Република Македонија
 Flag
Flag of Macedonia.svg
 Valdkundznam
Coat of arms of the Republic of Macedonia.svg
Pälidn Skopje
Eläjiden lugu (2011) 2 058 539[1] ristitud
Pind 25 713[2] km²
Pohjoižmakedonijan TazovaldkundРепублика Македонија
Kel' makedonijan
Valdkundan pämez' George Ivanov
Päministr Nikola Grujevskii
Religii hristanuskond, islam
Valüt pohjoižmakedonijan denar (MKD)
Internet-domen .mk, .мкд
Telefonkod +389
Aigvö tal'vel UTC+1,
kezal UTC+2

Pohjoižmakedonijan Tazovaldkund (maked.: Република Македонија), vai muite Pohjoižmakedonii, om valdkund Evropan suvipalas, Balkanan pol'sarel. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Skopje.

Etimologii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Valdkundan nimi om saudud amuižiden makedonijalaižiden nimitusespäi (grek.: Μακεδόνες Makedónes). Heiden nimituz oli saudud amuižgrekan kelen μακεδνός (makednós)-adjektivaspäi, «korged; kazvokaz; hoik tohuz»-znamoičendanke. Nece om mägiden eläjiden ümbrikirjutand. Grekan kelen μάκρος (mákros)-sanas «piduz»-znamoičendanke om se-žo tüvi. Vn 2018 kezakuhusai oficialine valdkundan ÜRO:n nimituz oli Enččen Jugoslavijan Makedonijan Tazovaldkund (maked.: Поранешна Југословенска Република Македонија).

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 1991 8. päiväl sügüz'kud Pohjoižmakedonii tedištoiti ripmatomudes Jugoslavijaspäi.

Jäl'gmäine Konstitucijan udištamine oli vl 2001 keväz'kul[3].

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Pohjoižmakedonijan topografine kart.

Pohjoižmakedonii om mavaldkundröunoiš Kosovon[4] da Serbijanke pohjoižes (röunan piduz — 221 km), Bolgarijanke päivnouzmas (148 km), Grekanmanke suves (228 km) da Albanijanke päivlaskmas (151 km). Ühthine röunoiden piduz — 748 km. Pohjoižmakedonii om mererandatoi valdkund.

Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Korab-mägi Albanijan röunal, 2753 m valdmeren pindan päl.

Makedonijan klimat om ven da subtropine. Lämuz vilukul om +11..+12 C°, heinkul — +21..+23 C°. Paneb sadegid 500..700 millimetrad pohjoižes.

Londuseližed pävarad oma hrom, vas'k, raudkivend, cink, hahktin, marganc, asbest, rik, hobed.

Politine sistem[redaktiruida | redaktiruida purde]

Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundan parlament Skopjes.

Ohjandusen form — parlamentine tazovaldkund äjiden partijoiden sistemanke. Nece om unitarine valdkund.

Valdkundan pämez' om prezident (rahvaz valičeb händast 5 vodeks, ühten kahtenden strokun om voimuz). Hänel om vähä tobmut, ohjastusen päministr om Tazovaldkundan pämez' faktižikš. Päministr paneb radsijha toižid ministrid.

Parlament om üks'kodine. Üks'jäine kodi om Suiman Kodi (maked.: Собрание), mülüb 120 deputatad-ühtnijad (rahvaz valičeb heid 4 vodeks).

Prezidentan da parlamentan järgenduseližed valičendad oliba vl 2014.

Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]

   Kacu kirjutuz: Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundan administrativiž-territorialine jagand.

Pohjoižmakedonijan Tazovaldkund jagase 84 municipalitetha (maked.: opština), niišpäi 10 kogotas Skopjeks. Mugažo oficialižeta valdkund jagase 8 statistižhe regionha.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Pohjoižmakedonijas elädas makedonijalaižed.

Pohjoižmakedonijan toižed järedad lidnad (enamba 50 tuh. rist., surembaspäi penembha): Bitol, Kumanovo, Prilep, Tetovo.

Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2012 Pohjoižmakedonijan päeksport oli sobad, teraz; toine eksport — söm, tabak, avtoiden palad.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Pohjoižmakedonijan ristitišt. — Pohjoižmakedonijan Statistikan Radnikoičend (stat.gov.mk).
  2. Makedonijan pind // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
  3. Устав на Република Македониjа (Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundan Konstitucii) vl 2011. — World intellectual property organization (wipo.int). (angl.)
  4. Pohjoižmakedonii tundišti Kosovon ripmatomut.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]


Evropan valdkundad
Evropan valdkundad
Alamad | Albanii | Andorr | Armenii1 | Azerbaidžan1 | Avstrii | Bel'gii | Bolgarii | Bosnii da Gercegovin | Čehanma | Danii | Estinma | Francii | Grekanma | Gruzii1 | Horvatii | Irlandii | Islandii | Ispanii | Italii | Kazahstan1 | Kipr1 | Latvii | Litvanma | Lihtenštein | Lüksemburg | Mad'jaranma | Makedonii | Mal't | Moldov | Monako | Mustmägi | Norvegii | Pol'šanma | Portugalii | Ročinma | Romanii | San Marino | Saksanma | Serbii | Slovakii | Slovenii | Suomenma | Sur' Britanii | Šveicarii | Turkanma1 | Ukrain | Vatikan | Vaugedvenäma | Venäma1

1 Om Azijas mugažo.