Saksanma

Saksanman Federativine Tazovaldkund
Bundesrepublik Deutschland
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Berlin
Eläjiden lugu (2018)	80,457,737 ristitud
Pind	357,022 km²
Kel'	saksan (germanijan)
Valdkundan pämez'	Frank-Val'ter Štainmaier
Päministr	Olaf Šol'c
Religii	hristanuskond, ateizm
Valüt	evro (€) (EUR)
Internet-domen	.de
Telefonkod	+49
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Saksanma vai Germanii (saks.: Deutschland, vepsän transkripcii «Doičland»), täuz' oficialine nimituz — Saksanman (Germanijan) Federativine Tazovaldkund (saksan kelel: Bundesrepublik Deutschland); järgeližpaginas mugažo — Nemcanma, om valdkund Evropan päivlaskmas, Pohjoižen da Baltijan meriden randištoidenke. Federacijan pälidn da kaikiš suremb lidn om Berlin. Federaližen ohjastusen ministrusiden da agentusiden pala sijadase vanhas Bonn-pälidnas.

Ristitišton lugun mödhe valdkund om kaikiš suremb Päivlaskmaižes Evropas da otab 16:nden sijan mail'mas.

Vspäi 1955 om PAKO:n ühtnijaks (eziauguižin päivlaskmaine pala), vspäi 1958 om üks' EÜ:n alusenpanijaks da sen ühtnijaks (mugažo päivlaskmaine pala eziauguižešti).

Istorii

Saksanman valdkundan aluz om pandud vn 962 2. päiväl uhokud, konz Otton I kändihe Pühän Rimalaižen imperijan ezmäižeks imperatoraks. Imperii oli olmas vhesai 1806, čihozi francižen Napoleon I-sodakäsknikan naprindan mödhe. Enččed federacijanmad sädihe ühtištusid: Pohjoižsaksanman ühtištuz, Avstrijan imperii, Prussii. Vl 1870 udesnimitihe Pohjoižsaksanman ühtištust Germanijan imperijaks. Se ühtni Ezmäižhe mail'man sodaha, sai kilt, i Veimaran Tazovaldkund oli tedotadud. Vspäi 1933 nacistine Saksanma oli, se tuli lophu Toižen mail'man sodan rezul'tataks.

Enččen Prussijan territorii NSTÜ i Pol'šanma jagoiba keskneze, deportiruihe saksalaižid sen agjoišpäi. Saksanman federacijanmad oliba jagadud AÜV:oiden, Suren Britanijan, Francijan i NSTÜ:n keskes. Nevondkundaline pala oli olmas eriži kuti Germanijan Demokratine Tazovaldkund i Päivnouzmaine Berlin vilusodan tagut. Päivlaskmaižed da päivnouzmaižed Saksanman palad ühtniba vn 1990 3. päiväl redukud.

Konstitucii

Valdkundan ezmäine Konstitucii (saks.: Grundgesetz «Päkäskuz», GG) oli olmas vspäi 1919 vajehtusita. Nügüdläine kahtenz' lugul Konstitucii^[4]^[5] tuli väghe vn 1949 23. päiväl semendkud päivlaskmaižiš federacijanmaiš, vl 1957 — Saaras, vl 1990 — Berlinas da päivnouzmaižiš federacijanmaiš.

Geografijan andmused

Saksanmal om mavaldkundröunoid Pol'šanmanke (piduz — 467 km) da Čehanmanke (704 km pitte) päivnouzmaižes, Avstrijanke (801 km) da Šveicarijanke (348 km) suves, Francijanke suvipäivlaskmas (418 km), Lüksemburganke (128 km), Bel'gijanke (133 km) da Alamaidenke (575 km) päivlaskmas, Danijanke pohjoižes (140 km). Ühthine röunoiden piduz — 3714 km. Pohjoižen da Baltijan meriden randanpird om 2389 km.

Reljef om tazo da kukhikaz pohjoižpalas, Al'pad da sen ezimägišt sijadasoiš suvipalas. Kaikiš korktemb čokkoim om Cugšpitce-mägenpä (saks.: Zugspitze) Avstrijan röunal, 2 962 metrad. Znamasižed joged oma Rein, Dunai, El'b, Vezer i Oder, ned sädas ičeze basseinoid i ühtenzoittas laivkanalil.

Klimat om ven meren pohjoižes i kontinentaline suvipalas.

Londuseližed pävarad oma kivihil', bur hil', londuseline gaz, raudkivend, vas'k, nikel', uran; toižed varad — potaš, keitandsol, sauvondmaterialad, mecad, mustma.

Politine sistem

Saksanma om federativine konstitucine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om Federaline prezident (saks.: Bundespräsident). Keratas Federališt Suimad (Federaližen Parlamentan da federacijanmaiden ezitajad oma ühteverzin sigä) valičemha händast videks vodeks, kahtenden strokun voimuz om olmas. Federaližen ohjastusen pämez' om federaline kancler (saks. Bundeskanzler), prezident paneb händast radsijha.

Federaline käskusenandai tobmuz om kaks'palaine. Üks' pala om üks'kodine Federaline Parlament (saks.: Bundestag), kaik rahvaz valičeb sen 631 ühtnijad nelläks vodeks. Federacijanmaiden suimad valitas ičeze 69 ezitajad Federaližhe Nevondkundha (saks.: Bundesrat), sen ühtnijad ei antkoi pästta hubatajid käskusid erižiden maiden täht.

Nügüdläine prezident om Frank-Val'ter Štainmaier vn 2017 keväz'kun 19. päiväspäi. Järgenduseližed valičendad Bundestag:ha oliba vn 2021 26. päiväl sügüz'kud. Olaf Šol'c radab päministran (ühesanden lugul federaližen kancleran) vn 2021 tal'vkun 8. päiväspäi. Edeline federaline kancler om Angela Merkel', radoi vn 2005 kül'mkun 22. päiväspäi nell' strokud jäl'geten.

Valdkundan Prezidentiden nimikirjutez:

1	Teodor Hoiss (1884−1963)	FDP	1949−1959
2	Hainrih Lübke (1894−1972)	CDU	1959−1969
3	Gustav Hainemann (1899−1976)	SPD	1969−1974
4	Val'ter Šel' (1919−2016)	FDP	1974−1979
5	Karl Karstens (1914−1992)	CDU	1979−1984
6	Rihard fon Vaiczeker (1920−2015)	CDU	1984−1994
7	Roman Hercog (1934−2017)	CDU	1994−1999
8	Johannes Rau (1931−2006)	SPD	1999−2004
9	Horst Köler (sünd. 1943)	CDU	2004−2010
10	Kristjan Vul'ff (sünd. 1959)	CDU	2010−2012
11	Joahim Gauk (sünd. 1940)	partijatoi	2012−2017
12	Frank-Val'ter Štainmaier (sünd. 1956)	SPD	2017—

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Saksanman administrativiž-territorialine jagand.

Saksanma jagase 16 federacijanmaks (saks.: Bundesland vai muite Land). Vl 2009 ned alajagasoiš 403 ümbrikoks (saks.: Kreise), sidä kesken om 102 lidnümbrikod da 301 küläümbrikod.

Eläjad

Nene rahvahad elädas Saksanmas (enamba 1 % vl 2017, ozutadud rahvahudenke): saksalaižed — 87,2 %, turkad — 1,8 %, pol'šanmalaižed — 1,0 %, sirijalaižed — 1,0 %, toižed rahvahad — 9,0 %. Vl 2017 valdkundan eläjiden lugu oli 80,594,017 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om enamba 80 mln eläjid vspäi 1992 (82,536,680 rist. vl 2003).

Uskondan mödhe (2018): riman katolikad — 27,7 %, protestantad — 25,5 %, islamanuskojad — 5,1 %, ortodoksižed hristanuskojad — 1,9 %, toižed hristanuskojad — 1,1 %, toižed uskojad — 0,9 %, religijatomad — 37,8 %.

Toižed järedad lidnad (enamba 600 tuh. ristituid vl 2010, surembaspäi penembha): Gamburg, Münhen, Köl'n, Frankfurt Mainal, Štuttgart. Seičeme eläjad ühesaspäi oma lidnalaižed (2020).

Ižanduz

Ümbriradai tegimišt otab enamba sijad ižanduses mi toižil šingotadud mail. Valdkundan tegimišton eriližuz om äisarakoižen mašiništonsauvomižen olend: avtosauvomine, tömašintegimišt, tarkoiged, elektrotehnine i transportine mašiništonsauvomine. Varatoitab ičtaze maidol da lehmänlihal täudes märas, vinan i oluden tehmine ottas znamasišt sijad maižanduses. Sil-žo aigal ižandusen nügüd'aigaine puhtaz form rippub londuseližen gazan tondaspäi, ičeze samine katab vaiše vident palad kulutusespäi. Vaiše üks' kivivoimareig om valdkundas. Elektrusen tehmine AES:oil tuli lophu vodele 2022.

Saksanma om koumanz' surtte ekonomik mail'mas kogosüdäiproduktan nominalan mödhe (4,71 trln US$ vl 2024, endustuz) i videnz' ostmižmahtusen paritetan mödhe (4,15 trln US$ vl 2017^[6], 6,02 trln US$ vl 2024), kaikiš järedamb Evropas. Päivnouzmaižed federacijanmad jädas päivlaskmaižišpäi ühthižhe šingoteshe kacten. Suriden kompanijoiden enamba kaht koumandest om keskitadud vidhe maha (vägen polendusen mödhe): Pohjoine Rein da Vestfalii, Baden-Vürtemberg, Bavarii, Gessen, Gamburg.

Kogosüdäiproduktan palad: maižanduz 0,7 %, tegimišt 30,7 %, holitišiden sfer 68,6 % (vn 2017 andmused). Radajiden 1,4 % oma ottud agrokompleksha, 24,2 % ratas industrijas, 74,3 % — holitišiden sferas (2016).

Vl 2012 Saksanman päeksport oli mašiništonsauvomižen produkcii (läz 25 %, sidä kesken erazvuiččed likutimed 4 %), avtod (11 %), toižed likkuimed da niiden palad (11 %); toine eksport oli zelläd (4 %), kuld (1 %), kivivoi (1 %). Saksanma om koumanz' surtte tegimišton produkcijan da holitišiden eksportirui mail'mas (2016, 1,6 trln US$)^[7], AÜV:oiden i Kitain jäl'ghe (2,2 trln US$ kaikutte), hätken aigan oli kahtendel sijal edel Kitain šingotest.

Homaičendad

Irdkosketused

Tobmuz

Saksanman Federativižen Suiman (Bundestag:an) oficialine sait (bundestag.de). (saks.) (angl.) (fr.) (arab.)
Saksanman federaližen kancleran oficialine sait (bundeskanzlerin.de). (saks.) (angl.)
Saksanman federaližen ohjastusen oficialine sait (bundesregierung.de). (saks.) (angl.) (fr.)
Saksanman prezidentan oficialine sait (bundespraesident.de). (saks.) (angl.)

Ühthine informacii valdkundas

Saksanman Federativižen Tazovaldkundan informacine sait (deutschland.de). (saks.) (angl.) (fr.) (isp.) (port.) (turk.) (ven.) (kit.) (arab.)

Saksanma Vikiaitas

	Saksanman federacijanmad da niiden administrativižed keskused
	Alasaksonii (Gannover) \| Baden-Vürtemberg (Štuttgart) \| Bavarii (Münhen) \| Berlin \| Brandenburg (Potsdam) \| Joudjaline Ganzejan Bremen-lidn (Bremen) \| Joudjaline da Ganzejan Gamburg-lidn \| Gessen (Visbaden) \| Meklenburg da Ezine Pomeranii (Šverin) \| Pohjoine Rein da Vestfalii (Düssel'dorf) \| Reinland-Pfal'c (Mainc) \| Saar (Saarbrükken) \| Saksonii (Drezden) \| Saksonii-Anhal't (Magdeburg) \| Šlezvig-Gol'štein (Kil') \| Türingii (Erfurt)

	Evropan valdkundad
	Evropan valdkundad Alamad \| Albanii \| Andorr \| Armenii¹ \| Azerbaidžan¹ \| Avstrii \| Bel'gii \| Bolgarii \| Bosnii da Gercegovin \| Čehanma \| Danii \| Estinma \| Francii \| Grekanma \| Gruzii¹ \| Horvatii \| Irlandii \| Islandii \| Ispanii \| Italii \| Kazahstan¹ \| Kipr¹ \| Latvii \| Lihtenštein \| Litvanma \| Lüksemburg \| Mad'jaranma \| Mal't \| Moldov \| Monako \| Mustmägi \| Norvegii \| Pohjoižmakedonii \| Pol'šanma \| Portugalii \| Ročinma \| Romanii \| San Marino \| Saksanma \| Serbii \| Slovakii \| Slovenii \| Suomenma \| Sur' Britanii \| Šveicarii \| Turkanma¹ \| Ukrain \| Vatikan \| Vaugedvenäma \| Venäma¹
	¹ Om Azijas mugažo.

[1] Saksanman ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Edel 2002. vot — saksan mark.

[3] Mugažo .eu kuti EÜ:n ühtnii.

[4] Saksanman Konstitucijan tekstad constituteproject.org-saital. (angl.)

[5] Saksanman Konstitucijan tekst vl 1991. — 1000dokumente.de. (ven.)

[6] Country comparison: GDP (purchasing power parity), 2017 estimate (Valdkundoiden rindatuz: KSP ostmižmahtusen tazolugunke, vn 2017 endustuz) // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[7] Exports of goods and services, current US$, 2016 (Tavaroiden da holitišiden vend, US$, 2016). — Mail'man bank (data.worldbank.org). (angl.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]