Vladikavkaz
Lidnanznam | |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2024) | 292,717 ristitud |
Pind | 291,61 km² |
Pämez' | Aleksandr Paciorin (viluku 2023—) |
Telefonkod | +7−8672-xxx-xxx |
Avtokod | 15 |
Aigvö | UTC+3 (MSK+0) |
Vladikavkaz (ven.: Владикавка́з, oset.: Дзæуджыхъæу «Dzaugan eländpunkt») om Venäman lidn da lidnümbrik valdkundan suvipäivlaskmas. Se om Pohjoižosetijan — Alanijan Tazovaldkundan pälidn da kaikiš suremb lidn. Om «sodahoštusen lidn»-arvonke vspäi 2007.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunktan aluz om pandud vl 1784 kuti Vladikavkaz-lidnuz Venälaižen imperijan Jekaterina II-imperatornaižen käskön mödhe hänel valitud sijha Georgijevskan traktatan vahvištusen jäl'ghe. Soda-gruzine te zavodiše lidnas.
Vladikavkaz om lidnan oficialiženke statusanke vspäi 1860. Vl 1875 raudte ühtenzoiti lidnad Rostovanke. Vozil 1931−1944 i 1954−1990 lidnan nimi oli Ordžonikidze, vll 1944−1954 — Dzaudžikau. Vspäi 1990 oficialine venäkel'ne nimituz om eziauguine.
Vladikavkaz šingotase mujumetallurgijan koumel tegimel, kahtel gidroelektrostancijal, elektroladimiden i elektrokomponentoiden koumel tegimel, sauvondmaterialiden pästandal (savič, pumaterialad, katuzmaterialad), sömtegimištol (oluden, etilspirtan, väghižiden alkogoližiden jomiden tehmine), mugažo stökolpakuitesen, zirkloiden i bioetanolan tegimed, kalližarvoižiden kividen ümbriradmine i nahktegim ratas lidnas.
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn sijadase Terek-jogen (oset.: Терк) mougotil randoil, Kavkazan pohjoižil pautkil. Lidnan keskuzpala seižub 692 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl.
Matkad Moskvhasai om 1504 km pohjoižhe orhal. Lähembaižed järedad lidnad oma Nal'čik lodeheze (117 km avtotedme), Nazran' pohjoižpäivnouzmha (26 km avtotedme) i Groznii päivnouzmha (113 km avtotedme).
Klimat om ven ezimägišton. Voden keskmäine lämuz om +9,2 C°, kezakun-elokun +18,1..+20,7 C°, tal'vkun-uhokun −0,6..−1,9 C°. Voib toda pakaižid −22 Cel'sijan gradushasai kül'mkus-keväz'kus, i räkäd korktemb mi +30 C° keväz'kus-redukus. Ekstremumad oma −27,8 C° (viluku, uhoku) i +39,2 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +2,2 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +27,1 C° (tal'vku). Ei voi panda halad kezakus-elokus, sügüz'kun minimum om 0 C°. Paneb sadegid 883 mm vodes, enamba semendkus-elokus (93..113 mm kus), vähemba tal'vkus-uhokus (31..34 mm kus).
Tobmuz
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vladikavkaz jagase nelläks administrativižeks rajonaks. Lidnanvuitte Zavodskoi-žilo da viž muite žilod mülüdas lidnümbrikho Vladikazkazan ližaks, kaik ned alištudas lidnrajonile. Lidnümbrikon pind om 291,61 nellikkilometrad.
Lidnümbrikon tobmuden pämez' om sen Ezitajiden suiman ezimez'. Hän valičese suiman 32 ezitajal videks vodeks. Kaik rahvaz valičeb suiman ühtnijoid videks vodeks. Edeline suiman ezimez' om Ruslanbek Ikaev (sügüz'ku 2019 — heinku 2022). Lidnan Administracijan pämez' panese radnikusele suimal videks vodeks mugažo. Municipalitetan Administracijan pämez' om Väčeslav Mil'dzihov vn 2021 heinkuspäi. Edeline Administracijan pämez' om Tamerlan Farniev (sügüz'ku 2019 — kezaku 2021).
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vl 1939 lidnan ristitišt oli 130 755 eläjad, vl 1959 — 164 420 eläjad. Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 311 693 ristitud, lidnümbrikon — 330 148 ristitud. Vn 2021 rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 295 830 eläjad, kaiken lidnümbrikon — 312 755 eläjad. Kaik 306 978 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 325 tuhad eläjid vl 1992.
Rahvahad (lidnümbrik, enamba 0,4 % vl 2010): osetinalaižed — 63,9 %, venälaižed — 24,5 %, armenijalaižed — 3,5 %, gruzijalaižed — 2,2 %, ingušad — 1,1 %, azerbaidžanlaižed — 0,7 %, ukrainalaižed — 0,6 %, grekalaižed — 0,5 %, toižed rahvahad da rahvahuden ozutandata — 3,0 %.
Openduz
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Üläopendusen aluzkundad:
- Pohjoižosetijan valdkundaline universitet[1] K. L. Hetagurovan nimed
- Pohjoižkavkazan kaivuzmetallurgine institut (valdkundaline tehnine universitet)
- Pohjoižosetijan valdkundaline medicinine akademii
- Pohjoižosetijan valdkundaline pedagogine institut
- Mägiden valdkundaline agrarine universitet[2], i agrarine kolledž senno
- Vladikavkazan modan institut
- Vladikavkazan ohjandusen institut
- Tekstil'tegimišton biznesan i tehnologijoiden institut
- Civilizacijan institit
- Kontemporarine gumanitarine universitet
Niiden ližaks, läz 15 professionaližen keskopendusen aluzkundad ratas lidnas.
Galerei
[vajehta | vajehtada lähtetekst]-
Lidnan Administracijan sauvuz (Merii, 2010) Terekan randal
-
Muštnik Vladikavkazan lidnusen alusenpanijoile (2018. voz' vai sen aigemba)
-
Kirovan sild Terekas päliči vl 2010
-
Ph. Jurgii-vägestusenkandajan kafedraline päjumalanpert', vn 2006 nägu
-
Jumalanmaman Sündundan jumalanpert', vn 2009 nägu
-
«Elektrocink»-tegim vl 2016 (om konservacijas vspäi 2019)
-
Pohjoižosetijan valdkundaline universitet (2018. voz' vai sen aigemba)
-
Pohjoižosetijan valdkundaline filarmonii (2018. voz' vai sen aigemba, ende lüteranine pühäpert')
-
Pohjoižosetijan operan da baletan teatr (2014)
-
Lidnan avtobusstancii vl 2011
-
Vladikavkaz-päraudtestancijan sauvuz vl 2013, nägu raudten polespäi
Tetabad ristitud
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Sündnuded
- Valerii Gazzajev (sünd. 1954) — Nevondkundaližen Ühtištusen futbolist (ezirivenvändai) i Venäman futboltrener.
- Elänuded
- Valerii Gergijev (sünd. 1953) — osetijalaine mez', Nevondkundaližen Ühtištusen i Venäman dirižor.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Pohjoižosetijan valdkundaližen universitetan sait (nosu.ru). (ven.) (angl.) (oset.)
- ↑ Mägiden valdkundaližen agrarižen universitetan sait (gorskigau.ru). (ven.)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vladikavkaz Vikiaitas |
Pohjoižosetijan — Alanijan Tazovaldkundan lidnad | ||
Alagir | Ardon | Beslan | Digor | Mozdok | Vladikavkaz | ||
Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad | ||
Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gatčin | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ol | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnogorsk | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskv | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' (de fakto) | Sevastopol' (de fakto) | Smolensk | Stavropol' | Sur' Uz'lidn | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež | ||