Ittrii

Ittrijan palaižed ühten kubižen santimetran kohtha

39	0 0 2 9 18 8 2
Y 88,90585
Ittrii

Ittrii (Y — yttrium latinan kelel) om 39nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om koumandes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagruppas, IIIB), tabluden videndes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Ittrii om harv londuses, pala Man kores — 31 grammad tonnas (28. sija).

Elementan hapanduz om avaitud suomalaižel Juhan Gadolin-himikal vl 1794 tactud Itterbü-žilon kar'jeran mineralaspäi, Stokhol'man sarišton Resarö-sarel. Nimitihe žilon mödhe, kuti koumed tošt elementad-ki (terbii, erbii, itterbii). Vl 1828 germanine Fridrih Völer-himik sai metallišt ittrijad ezmäižen kerdan.

Ittrijan ühtnendoiden pit'k paineg kucub tävun läžundoid ristituil.

Fizižed ičendad

Ittrii om hobedakaz mametall. Se oleskeleb kahtes kristalližes modifikacijas: α-Y magnijanvuiččenke geksagonaliženke seglusenke da β-Y raudanvuiččenke kubiženke mülücentriženke seglusenke, α↔β-kändandan lämuz om 1482 C°.

Atommass — 88,90585. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 4,47 g/sm³. Suladandlämuz — 1799 K (1526 C°). Kehundlämuz — 3203 K (2930 C°).

Londuseline ittrii kogoneb üks'jäižes stabiližes ⁸⁹Y-izotopaspäi. Tetas 32 ratud radioaktivišt izotopad 76..88, 90..108 atommassanke, i niiden 28 izomärad. Kaikiš hätkembad čihodajad oma ⁸⁸Y-izotop 106,6 päivest pol'čihodamižen pordonke, ⁹¹Y (T_½=58,5 päivest), ⁸⁷Y (79,8 časud) i ⁹⁰Y (60 časud). Radioaktivižed izotopad hajetas protonižen (nomer 77), β- i protonižen (nomer 79), β- i neitronižen (nomerad 97..103) vai muite β-čihodamižen (kaik toižed) kal't, kändasoiš stroncijaks vai cirkonijaks, izotop 79 — stroncijaks i rubidijaks.

Kävutand

Ottas kävutamižhe ühthesuladusiden palaks hromanke, telluranke, alüminijanke. Vol'framelektrodiden ittriruind abutab argonühthekeitandale. Kävutadas ittrijad korgedlämuzližen (elektrolämbitajad elementad) i üläveimiden keramikan palaks. Ittrijan hapanduz om leskusenvastaine material valamha terast, odvamb mi skandijan hapanduz pojavidenke ičendoidenke. Südäipalandlikutimen südäimine krepind ittrijal ližadab sen resursad sadoihe kerdoihe.

Sadas ittrijad toižidenke harvoidenke mametalloidenke. Mail'man samine oli 7 tuhad tonnoid vl 2014.

Irdkosketused

• Ittrii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz ittrijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)