Gallii

Puhthan gallijan nägu

31	0 0 0 3 18 8 2
Ga 69,723
Gallii

Gallii (Ga — gallium latinan kelel) om 31nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om koumandestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan päalagruppas, IIIA), tabluden nelländes periodas.

Ühthine ümbrikirjutand

Gallii om harv Man kores, sen pala — 19 grammad tonnas. Ei voi löuta metallad puhthas olendas. Vl 1875 francine Pol' Emil' Lekok de Buabodran-himik sai puhtast gallijad ezmäižen kerdan Pirenejad-mägiden kivendospäi i nimiti elementad Francijan latinižen nimen (Gallia) mödhe.

Ei ole tarbhašt biologišt rolid, gallijan pölü om toksine lujas. Metall om luja bakterijanvastaine abutuz, azotab verenjoksmust süviš satatesiš.

Fizižed ičendad

Gallii om kebn pehmed, plastine hobedaižvauged metall siniženke ližamujunke. Järgeline kristalline segluz om ortorombine, toižed modifikacijad oma seižumatomad (β, γ, δ, ε) i oma olmas korktan painuden al (gallii-II kubiženke i -III tetragonaliženke seglusenke).

Atommass — 69,723. Ninevuz normaližiš arvoimižiš (kova, +20 C°) — 5,904 g/sm³, nozol (+29,8 C°) — 6,095 g/sm³. Suladandlämuz — 302,91 K (29,76 C°). Kehundlämuz — 2673 K (2400 C°).

Londuseline gallii kogoneb kahtes stabiližes izotopaspäi: ⁶⁹Ga (60,11 %) i ⁷¹Ga (39,89 %). Tetas 29 ratud radioaktivišt izotopad 56..68, 70, 72..86 atommassanke, i niiden koume izomärad. Kaikiš hätkemban ⁶⁷Ga-izotopan pol'čihodamižen pord om 3,26 päivest, sid' ⁷²Ga (T_½= 14,1 časud) i ⁶⁶Ga (9,5 časud). Radioaktivižed izotopad hajetas protonižen (56..59-izotopad) i β-čihodamižen kal't, kändasoiš cinkaks vai germanijaks.

Himižed ičendad

Elementan himižed ičendad oma alüminijan pojavad, no metalližen gallijan reakcijad tegesoiš vitkomb penemban himižen aktivižusen tagut. Hapandusen kerteh sädase il'mas metallan pindal, se kaičeb gallijad edesišt muigotust vaste. Muigotandmärad: +1, +3.

Ei ole reakcijoid gallijanke nenil elementoil: vezinik, hil'nik, azot, ola, bor.

Gallii reagiruib hulanke vedenke vitkos, vezinik i gallijan gidrohapanduz (III) sädasoiš. Todesižikš reakcii seižutab metallan pindan teravan muigotusen tagut:

${\mathsf {2Ga+6H_{2}O\rightarrow 2Ga(OH)_{3}+3H_{2}\uparrow }}$

Reakcijas ülälämbitadud vezipurunke (350 C°) gallijan metagidrohapanduz (GaOOH) sädase, se-žo metagalliimuiktuz:

${\mathsf {2Ga+4H_{2}O{\xrightarrow {^{o}t}}2GaOOH+3H_{2}}}$

Kävutand

Ottas kävutamižhe pol'veimiden tehmižes (97 %) i toksižen artutin vajehtamižes. Ühthesuladuz plutonijanke (gallijan koumeprocentine ližaduz) stabiliziruib atombomban strukturad.

Kaikiš suremb südäiolend om sfalerit-mineralas (0,1 procenthasai) i harvas gallit-mineralas. Sadas boksitoiden, kivihilen i nefelinan ümbriradmiženke. Gallii kucub alüminijan varmdusen lujad polendust, i pidab puhtastada toine toižespäi. Maksoi US$1200 kilogrammas vl 2005.

Irdkosketused

• Gallii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz gallijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)