Lütecii

Lütecii

71	0 2 9 32 18 8 2
Lu 174,9668
Lütecii

Lütecijan spektran nägui pala

Lütecii (Lu — lutetium latinan kelel) om seičemekümne ühtenz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, lantanoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, kudenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe — koumanden gruppan laptalagrupp, IIIB.

Ühthine ümbrikirjutand

Element om harv londuses lujas, pala Man kores — 0,8 grammad tonnas.

Francine Žorž Urben-himik avaiži lütecijad hapandusen nägus vl 1907 da nimiti kel'talaižiden amuižen keskuzžilon mödhe Parižan sijas, latin.: Lutetia.

Fizižed ičendad

Lütecijan palaižed ühten kubižen santimetran kohtha

Lütecii om kova hobedaižvauged mametall, kudamb andase mehanižele ümbriradmižele kebnas. Londuseline metall om vähäradioaktivine, 52 kBk/kg.

Atommass — 174,9668. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 9,8404 g/sm³. Suladandlämuz — 1925 K (1652 C°). Kehundlämuz — 3675 K (3402 C°).

Kaks' londuselišt izotopad om olmas: stabiline ¹⁷⁵Lu (97,41 %) i betaradioaktivine ¹⁷⁶Lu (2,59 %, T_½=3,78 × 10¹⁰ vot, kändase stabiližeks gafnijaks-176). Avaitihe 33 ratud izotopad 150..174, 177..184 atommassanke, i löutihe 41 izomärad. Niiden keskes kaikiš hätkembad oma ¹⁷⁴Lu-izotop 3,31 vot pol'čihodamižen pordonke, ¹⁷³Lu (T_½=1,37 vot) i lütecii-171 (8,24 päivest). Kaikiš hätkembad eläjad izomärad oma ^177m3Lu (T_½=160,44 päivest) i ^174m1Lu (142 päivest). Izotopad čihotas protonižen (izotop 149), β- i protonižen (izotopad 150..152), α- i β-čihodamižen (izotopad 153, 155..160) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš itterbijaks, jüžmakombad gafnijaks, izomär 176m — molembikš, izotopad 152, 153, 155..160 — itterbijaks i tulijaks.

Himižed ičendad

Lütecii muigotub il'mas kebnas lujas i katase hapandusen kerthel. Muigotandmärad: +3 (tobjimalaz), +2, +1. Lämbitamižen aigan vastamižpainab galogenoidenke, rikinke. Lütecii sädab reakcijoid anorganižidenke muiktusidenke solid tehmas, ned oma toksižed vähän. Sadas lütecijan gidrohapandust sen segoitabiden soliden gidrolizan abul.

Samine

Sadas lütecijad erigoitmižel mineraloišpäi toižidenke harvmametalloidenke. Edesine lütecijan erigoitmine toižiš lantanoidoišpäi vedase nenil metodoil: ekstrakcii, ionvajehtuz, palahine kristallizacii. Metalline lütecii sase endištusel kal'cijan abul ftoridaspäi LuF₃.

Metalližen lütecijan arv puhthudenke enamba mi 99,9 % om US$3,5..5,5 tuhad kilogrammas. Lütecii om kaikiš kal'hemb harvmametalloišpäi, sen sü om jüged erigoitta harvmaelementoiden segoitusespäi, i toine — röunatud kävutand.

Kävutand

Ottas kävutamižhe lütecijad metallurgijas (ližadab räkänvastaižust), optikas, keramikas ülävedandmahtusenke, magnitoiden tehmižes i sodalazeriš. Metalline lütecii >99,9 % puhthudenke maksab 3,5..5,5 tuh. US$ kilogrammas, om kaikiš kal'hembaks harvoiš mametalloišpäi.

Päeksportör — Kitai, mugažo elementan löudmižsijad oma AÜV:oiš, Kazahstanas, Venämas, Ukrainas, Avstralijas, Brazilijas, Indijas da Skandinavijas.

Irdkosketused

• Lütecii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz lütecijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)